Moskva – Ukrajinskemu predsedniku Viktorju Juščenku, ki se je na oblast povzpel z oranžno revolucijo leta 2004, se izteka petletni predsedniški mandat. Čeprav je najmanj priljubljen politik v Ukrajini, se bo na volitvah 17. januarja prihodnje leto vnovič potegoval za mesto predsednika. Kot praktično vse v ukrajinski politiki so tudi določitev datuma predsedniških volitev zaznamovali spori med Juščenkom in premierko Julijo Timošenko, ki je prav tako že potrdila svojo kandidaturo. Oba politika sta sicer v domovini precej manj priljubljena od ruskega premierja Vladimirja Putina in predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki ju podpira skorajda 60 odstotkov Ukrajincev.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je začel štiridnevno pot po Afriki, med katero se bo najprej ustavil v Egiptu, nato pa bo obiskal tri države podsaharske Afrike: Nigerijo, Angolo in Namibijo. Kar 400-članska ruska delegacija bo v vodilnih afriških proizvajalkah plina in nafte promovirala predvsem gospodarske interese. »Naši gospodarski odnosi tradicionalno niso bili zelo dobri, saj je Sovjetska zveza v Afriki krepila predvsem politične in ideološke vezi,« meni Apollon Davidson, eden vidnejših poznavalcev rusko-afriških odnosov. Do prvega pomembnejšega ruskega obiska v podsaharski Afriki je prišlo šele leta 2006, ko je nekdanji ruski predsednik Vladimir Putin obiskal Južnoafriško republiko in Maroko.
Moskva – Ruskega narodnega heroja, nekdanjega poveljnika padalskih enot in ljubiteljskega boksarja Junusbeka Jevkurova je oktobra lani za predsednika najbolj nemirne ruske republike na severnem Kavkazu imenoval ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Tako je poskusil umiriti napete razmere zaradi nezadovoljstva z dolgoletnim predsednikom in nekdanjim agentom KGB Muratom Zjazikovom. Petinštiridesetletni Jevkurov si je za glavno nalogo zadal izkoreniniti islamski ekstremizem, namesto represivnih metod je poudarjal mehkejše prijeme. »Islamskim teroristom, ki so se pripravljeni prostovoljno vdati in na vesti nimajo umorov, bom ponudil amnestijo, tiste, ki ne bodo odložili orožja, pa bomo uničili,« je izjavil v intervjuju za Delo, ko je nastopil funkcijo.
Moskva – Kitajski predsednik Hu Jintao se je v Rusiji mudil kar štiri dni. Najprej je v Jekaterinburgu na Uralu sodeloval na zasedanju Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki mu je sledilo prvo vrhunsko zasedanje držav BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), včeraj pa je bil še na uradnem obisku v Moskvi. Da kitajsko-rusko sodelovanje postaja vse tesnejše, pa ne dokazuje le čas, ki ga je kitajski voditelj prebil v Rusiji, ampak tudi dialog na mednarodnem parketu, kjer stalni članici varnostnega sveta Združenih narodov povezujejo enaka stališča do domala vseh aktualnih vprašanj, pa najsi bo v igri iranski ali severnokorejski jedrski program, Bližnji vzhod ali Sudan.
Moskva – V Jekaterinburgu se je končal vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je nekakšna protiutež ameriški navzočnosti v Srednji Aziji. To odraža tudi sklepna deklaracija, ki poudarja stremljenje k multipolarni svetovni ureditvi in večjo vlogo te regionalne organizacije pri aktualnih mednarodnih izzivih. Poleg Rusije in Kitajske ter Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Uzbekistana utegnejo polnopravne članice že kmalu postati tudi Iran, Indija, Pakistan in Mongolija, katerih predsedniki so skupaj z afganskim voditeljem Hamidom Karzaijem na tokratnem srečanju sodelovali kot opazovalci.
Moskva – V Jekaterinburgu na Uralu, ki je znan predvsem kot prizorišče boljševiške usmrtitve družine carja Nikolaja II., poteka vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je bila ustanovljena leta 1996 in poleg Rusije in Kitajske vključuje še Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. Regionalna organizacija si prizadeva postati glavni vojaški in politični blok v Srednji Aziji. Kot politična in vojaška protiutež Natu je nastala tudi Organizacija dogovora o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan. Predsedniki teh držav so se zbrali v Moskvi na predvečer vrhunskega zasedanja Šanghajske organizacije za sodelovanje.
Moskva – V Sankt Peterburgu je vrata odprl gospodarski forum, ki je znan tudi kot nekakšen ruski Davos. Po pričakovanjih je posvečen predvsem svetovni gospodarski krizi, ki je precej blišča odvzela tudi 13. tovrstnemu srečanju po vrsti. V rojstni kraj ruskega predsednika Dimitrija Medvedjeva in premiera Vladimirja Putina je letos pripotovalo precej manj uglednih gostov kot ponavadi, dogodek, ki je imel ambicijo postati eden največjih tovrstnih forumov, ima letos tudi za četrtino manjši proračun.
Moskva – »Naša dolžnost je, da se pripravimo na najhujše. Moramo zaščititi prebivalce ruskega Daljnega vzhoda,« se je odzval neimenovani predstavnik ruske vojaške varnostno-obveščevalne službe, ko je severnokorejski režim zagrozil, da bo Južni Koreji napovedal vojno. Dodal je, da Rusija v primeru izbruha vojaškega spopada na Korejskem polotoku ne izključuje uporabe jedrskega orožja. Za zdaj je ruska stran na tem območju zgolj okrepila radarski nadzor, v pripravljenosti pa je tudi civilna zaščita. Stopnjo pripravljenosti sta že zvišali tudi ameriška in južnokorejska vojska.
Habarovsk – »Tukaj smo se srečali, da boste znali ceniti rusko veličino. Upam, da bomo lahko na vrhunskih srečanjih še naprej spoznavali geografijo. Rusija je velika država in na razpolago je še veliko težkih terenov,« je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev začel tiskovno konferenco. Njegov široki nasmešek je dal slutiti, da je z omenjeno metaforo meril na težave v rusko-evropskih odnosih.
