Moskva – »Naša dolžnost je, da se pripravimo na najhujše. Moramo zaščititi prebivalce ruskega Daljnega vzhoda,« se je odzval neimenovani predstavnik ruske vojaške varnostno-obveščevalne službe, ko je severnokorejski režim zagrozil, da bo Južni Koreji napovedal vojno. Dodal je, da Rusija v primeru izbruha vojaškega spopada na Korejskem polotoku ne izključuje uporabe jedrskega orožja. Za zdaj je ruska stran na tem območju zgolj okrepila radarski nadzor, v pripravljenosti pa je tudi civilna zaščita. Stopnjo pripravljenosti sta že zvišali tudi ameriška in južnokorejska vojska.
Od naše dopisnice
»Ne gre za to, da na mejnih območjih okrepimo vojaško navzočnost, res pa je, da so ruska vojaško-obveščevalna služba ter vojna mornarica in letalstvo že dobili navodila, da morajo podrobno spremljati vse spremembe na meji med Rusijo in Severno Korejo ter na celotnem Korejskem polotoku,« so sporočili iz generalštaba ruske vojske. Za to so se odločili, ko je Pjongjang zagrozil, da bo Seulu napovedal vojno, če se bo ta pridružil ameriški pobudi za ustavitev širjenja orožja za množično uničenje (PSI). Kljubovalni komunistični režim je hkrati tudi objavil, da odstopa od sporazuma o premirju, s katerim se je končala korejska vojna. Po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA v dokumentu odbora o mirni ponovni združitvi obeh Korej jasno piše, da bo Demokratična republika Koreja na vsako sovražno gesto »nemudoma odgovorila z ostro vojaško akcijo.«
Po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-tass, ki se sklicuje na južnokorejsko tiskovno agencijo Renhap, se na zahodni obali Severne Koreje že pripravljajo na novo izstrelitev. Tokrat naj bi poslali v zrak protiladijski izstrelek.
Zaostrovanju na Korejskem polotoku sta se v 20-minutnem telefonskem pogovoru posvetila tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in južnokorejski predsednik Li Mjung Bak. »Gre za jasno kršitev resolucije, ki jo je varnostni svet Združenih narodov sprejel po prvem severnokorejskem jedrskem poskusu leta 2006,« so besede Medvedjeva povzeli v uradu južnokorejskega predsednika. Zapisali so še, da je ruski predsednik zagotovil podporo »novi in ostri« resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov in se strinjal, da morata Rusija in Južna Koreja zdaj predvsem ugotoviti, kako Severno Korejo znova pritegniti za pogajalsko mizo.
V Kremlju so pojasnili, da je do pogovora prišlo na pobudo južnokorejske strani. »Predsednika držav sta izmenjala poglede na zaostrene razmere v Severovzhodni Aziji, ki jih je z jedrskim poskusom in svojim siceršnjim ravnanjem povzročil uradni Pjongjang. Strinjala sta se, da gre za nesprejemljivo kršitev resolucije varnostnega svet OZN št. 1718 in norm mednarodnega prava,« so še zapisali.
Za ostro obsodbo severnokorejskega jedrskega poskusa se je zavzel tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Dodal je sicer, »da Severne Koreje v VS OZN ne bi smeli kaznovati zgolj zaradi kazni same po sebi.« Poudaril je, da bi bilo treba najti možnost za obnovitev šeststranskih pogajanj. »Problem je mogoče rešiti samo z dialogom,« je poudaril vodja ruske diplomacije. Rusija je stalna članica varnostnega sveta OZN, ki mu trenutno predseduje prav ruski predstavnik Vitalij Čurkin, poleg tega pa je tudi ena od šestih udeleženk zastalih pogajanj, s katerimi poskuša mednarodna skupnost pripraviti Severno Korejo k opustitvi jedrskih ambicij. Poleg nje so v pogajanja vključene še ZDA, Japonska, Kitajska in obe Koreji.