Od naše dopisnice

Ni naključje, da je Medvedjev obiskal tamkajšnjo rafinerijo takoj po pristanku v precej vetrovnem mestu na reki Amur, ki je od Moskve oddaljeno kar sedem časovnih pasov. Evropi je tako dal vedeti, da namerava Rusija izvozne poti za energente z zahoda vse bolj preusmerjati proti Aziji. Z energetsko lačno Kitajsko so lani tako že podpisali sporazum o gradnji 636 milijonov evrov vrednega naftovoda, po katerem bodo na leto dobavili 15 milijonov ton vzhodnosibirske nafte. Naftovod med Kitajsko in Rusijo je del velikega, 4200 kilometrov dolgega naftovoda med sibirskim mestom Tajšet in rusko tihomorsko obalo, kitajski krak pa bodo potegnili do velikega kitajskega naftnega središča Daqing.

»Vrh bo tujim gostom pokazal, da Rusija obstaja tudi onkraj moskovskega tretjega kroga. Tukaj ni medvedov, ampak mi, navadni ljudje, ki si želimo živeti kakor naši sodržavljani v Moskvi,« je precej skromnejše ambicije izrekel direktor tamkajšnje rafinerije Viktor Lemeka. Pomembnejšega srečanja v Habarovsku še niso gostili, zato so po vsem mestu razobesili transparente z napisi »Rusija-EU: Dialog skupnih interesov,« ki je tudi uradno geslo vrha. Podobno prazno kot omenjeni slogan so izzvenele tudi besede predsednika evropske komisije Barrosa, ki je izjavil: »Pogost in iskren dialog je prava pot za vzdrževanje naših odnosov. Ohranjati ga moramo ves čas, ne glede na to, kako napeti so naši odnosi.«

Bolj napeti, kakor so zdaj, niso bili še nikoli. Predvsem zaradi vojne v Južni Osetiji avgusta lani in januarske plinske vojne med Rusijo in Ukrajino, o kateri ni mogoče reči, da se ne bo prav kmalu spet ponovila. Vsaj tako je namignila ruska stran, ki bo po napovedih na današnjih pogovorih pozvala EU, naj Ukrajini pomaga poravnati račun za vse bolj zajeten plinski dolg. »Vprašanje je, ali je Unija dejansko pripravljena na pomoč, kadar je ta res potrebna. V mislih imam dodatno pomoč Ukrajini, saj njen dolg do Rusije vztrajno narašča,« je povedal svetovalec ruskega predsednika Sergej Prihodko.

Tudi sicer je bil Prihodko precej bolj konkreten od gostov iz Evrope. Med drugim je dal vedeti, da bo EU od Rusije slišala kozje molitvice glede slepe podpore gruzinskemu predsedniku Mihailu Saakašviliju, pa tudi nasilja po parlamentarnih volitvah v Moldaviji, na katerih je zmagala Komunistična partija, kar so ji priznali tudi evropski opazovalci. Rusija je krivdo za nemire pripisala sosednji Romuniji. »Članica Evropske unije je prilila olje na ogenj, kar je v Moldaviji pripeljalo do študentskega upora. Kolege iz EU bi radi vprašali, ali bodo kdaj prevzeli odgovornost za stvari, v katere so vpletene njihove članice,« je Prihodko dal vedeti, da Rusija tudi tokrat ne bo varčevala s pikrimi pripombami.

Moldavija je sicer še vedno politično ohromljena, saj parlamentu v sredo ni uspelo izvoliti Zinaide Greceani za predsednico. Glasovanje bodo ponovili 28. maja.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber