Habarovsk – Vrhunsko srečanje med Evropsko unijo in Rusijo prvič poteka na ruskem Daljnem vzhodu, s čimer hoče Moskva po besedah predsednika Dmitrija Medvedjeva promovirati tudi manj znane konce svojih prostranstev. Z izbiro Habarovska, predzadnje postaje slovite transsibirske železnice pred Vladivostokom, ki je od kitajske meje oddaljen komaj 30 kilometrov, hočejo gostitelji pokazati Evropi, da imajo tudi druge partnerje. Pravzaprav Rusija v zadnjem času precej uspešneje gradi odnose z azijsko-pacifiško regijo kakor pa z EU. Zlasti na energetskem področju.
Habarovsk – »Priča boste neprijetni tišini in zamrznjenim nasmeškom. Dosežek bo že, če bomo Habarovsk zapustili z minimalno škodo in brez napredka,« je bil neimenovani evropski diplomat pesimističen pred vrhom, ki tokrat poteka v mestu Habarovsk na ruskem Daljnem vzhodu, le 30 kilometrov od kitajske meje. Pred lanskim vrhom EU-Rusija, ki je potekal med slovenskim predsedovanjem, je bilo pričakovanje Evrope skorajda evforično, saj je bilo to prvo srečanje z novim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim. »Zamenjava v Kremlju ni prinesla velikih sprememb v dvostranskih odnosih. Spremenil se je ton, jezik, sicer pa se vse nadaljuje,« so bili ob letu osorej precej bolj stvarni evropski diplomati.
Moskva – Po mesecu dni protestov proti predsedniku Mihailu Saakašviliju se je gruzinski klobčič, kot kaže, vendarle začel razpletati. Danes opoldne po srednjeevropskem času se bo namreč opozicija prvič po izbruhu krize z nepriljubljenim predsednikom sestala na štiri oči, kar sta že potrdila tako vlada kot opozicija.
V ritmu natanko 120 korakov na minuto se je včeraj pod vojaškimi škornji zatresel tlak moskovskega Rdečega trga, saj je Rusija tudi letos s parado počastila obletnico zmage nad nacistično Nemčijo. Tokrat je bilo v mimohod vključenih 9000 vojakov, 112 vozil in 69 letal, vse skupaj pa je z igranjem ruske himne pospremil kar 1100-članski vojaški orkester.
Moskva – Po obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Washingtonu je očitno znova posijal žarek upanja za prihodnje sodelovanje med Rusijo in Natom. Vsaj tako je vodja ruske diplomacije zatrdil po pogovoru z ameriškim predsednikom Barackom Obamo in ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. »Upam, da bodo umetno ustvarjene ovire premagane že v bližnji prihodnosti in da bo to pomembno telo nadaljevalo delo na temeljih, ki smo si jih zamislili ob njegovi ustanovitvi,« je novinarjem sporočil po pogovorih. Označil jih je za produktivne, pri čemer je imel po lastnih navedbah v mislih njihovo konstruktivno, skorajda poslovno naravo.
Moskva – Prvo leto na predsedniškem položaju je bilo za Dmitrija Medvedjeva izjemno burno, saj se je Rusija le tri mesece po njegovi inavguraciji zapletla v vojno v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, konec leta pa je izbruhnila še plinska vojna z Ukrajino. In kdo je pravzaprav v teh kriznih časih držal vajeti v rokah – predsednik Medvedjev ali premier Putin? Večina poznavalcev stavi na dolgoletnega predsednika, ki da je tudi avtor ustavnih sprememb, s katerimi so predsedniški mandat podaljšali s štirih na šest let in so menda pisane prav na njegovo kožo.
Moskva – Slabo leto dni po inavguraciji je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev dal svoj prvi intervju kakšnemu od ruskih časopisov. Na veliko presenečenje javnosti je izbral Novo Gazeto, ki ta čas najbolj brezkompromisno napada oblast. V predsednikovem uradu so pojasnili, da hoče Medvedjev s tem pokazati solidarnost z uredništvom, ki je v brutalnih umorih izgubilo dve prodorni novinarki; leta 2006 Ano Politkovsko, januarja letos pa še Anastazijo Baburovo. Medvedjev je poudaril, da se je tako odločil tudi zaradi pokončne drže tam zaposlenih.
Moskva – Na štiridnevnem uradnem obisku v Rusiji je predsednik palestinske uprave Mahmud Abas, ki se v ruski prestolnici mudi že drugič v manj kot štirih mesecih. Obisk je pripeljal do svojevrstnega paradoksa, saj je rusko vodstvo palestinskim oblastem na eni strani obljubilo skorajšnjo pripravo mirovne konference po zgledu tiste iz Annapolisa, po drugi pa jih je opremila z veliko količino orožja, s katerim želi okrepiti palestinske varnostne sile.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, so po volitvah izbruhnile nasilne demonstracije. Pretežno mladi protestniki so vdrli v predsedniško palačo in parlament ter uničili vse, kar se je dalo. Razbijali so šipe, zažigali pohištvo in skozi okna metali računalnike. Desettisočglave množice niso ustavili niti vodni topovi. »Stran s komunisti, hočemo svobodo!« in »Bolje mrtev kot komunist!« je po poročanju AP vzklikala množica slogan iz časa puča proti romunskemu diktatorju Ceausescu. Moldavija je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in kar dve tretjini od 4,3 milijona prebivalcev je romunske narodnosti.
