Moskva – Pri severnoatlantskem zavezništvu so dialog z Rusijo vzpostavili že leta 1991, temelji za bolj formalno sodelovanje pa so bili postavljeni leta 2002, ko je bil ustanovljen svet Nato-Rusija, ki je postal glavni forum za reševanje odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani je zavezništvo sodelovanje z Rusijo zamrznilo, prejšnji mesec pa so ga obnovili. Rusija bo odločitev o obnovitvi sodelovanja sprejela šele po majskem zasedanju zunanjih ministrov Nata, ko bo jasno, ali so ruskim zadržkom prisluhnili. Vprašanje članstva Gruzije in Ukrajine je slej ko prej glavni kamen spotike.
Moskva – Na moskovskem sodišču se je v torek začel drugi sodni proces proti Mihailu Hodorkovskemu, nekdanjemu lastniku propadlega naftnega velikana Jukos, in njegovemu sodelavcu Platonu Lebedovu, ki sta bila zaradi poneverbe in utaje davkov v višini 20 milijard evrov že leta 2005 obsojena na osemletno zaporno kazen. Zdaj jima zaradi podobnih obtožb grozi dodatnih 22 let zapora. »Vsega sem do grla sit,« so bile prve besede, ki jih je v sodni dvorani izrekel Hodorkovski. Zatem je pozval, naj končajo ta nesmiselni sodni proces.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se bo med evropsko turnejo najprej ustavil v Berlinu pri kanclerki Angeli Merkel in se z njo pogovarjal o ruskih ukrepih proti svetovni krizi, s katerimi bo poskušal pritegniti pozornost na zasedanju G20 v Londonu. Tam ga čaka tudi prvo srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, s katerim sta sicer že izmenjala pisne predloge o prihodnjih prednostnih nalogah v ameriško-ruskih odnosih. Poleg prvega pogleda v oči čaka tam Medvedjeva in Obamo tudi podpis dogovora o nadaljevanju pogajanj za zmanjšanje strateške jedrske oborožitve in splošnega dokumenta o prihodnjih ameriško-ruskih odnosih.
Moskva – Konferenca o stabilizaciji Afganistana je potekala prav na dan, ko je ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo v Afganistan napotil dodatnih štiri tisoč vojakov in ko je v Pakistanu prišlo do najhujšega samomorilskega napada v letošnjem letu. Kot da bi slutil, kaj se bo dogajalo daleč stran, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na konferenci poudaril, da afganistanskih problemov ni mogoče rešiti samo z uporabo sile.
Moskva – Ruski in turkmenski predsednik, Dmitrij Medvedjev in Gurbangulij Berdimuhamedov, na sredinem srečanju nista podpisala dogovora, po katerem naj bi Gazprom v tej plinsko bogati sredneeazijski državi gradil plinovod Vzhod-Zahod, s pomočjo katerega bi Rusija okrepila nadzor nad kaspijskim plinom. Do tamkajšnjih ogromnih zalog plina se poskušata dokopati tudi EU in ZDA, saj brez njih evropsko-ameriški plinski projekt Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati odvisnost od Rusije, nima prave prihodnosti.
Moskva – Ruske oblasti se niso odzvale na precej črnogledo oceno vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ameriškega generala Johna Craddocka, po kateri bodo odnosi med Rusijo in Združenimi državami Amerike v naslednjih letih postali najbolj zapleteni po koncu hladne vojne. Podobno pesimistična je sicer tudi nova ruska varnostna strategija, katere sprejetje so zaradi pozitivnih signalov Baracka Obame začasno odložili. Kommmersant je objavil nekatere podrobnosti dokumenta, ki ga je označil za izrazito protiameriškega.
Moskva – Rusko vodstvo se je najostreje odzvalo na investicijsko konferenco evropske komisije, na kateri sta ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko prepričala evropske investitorje, da bodo za posodobitev ukrajinskega sistema plinovodov namenili 2,5 milijardi evrov. V Moskvi so nemudoma zagrozili, da bodo zaprli plinske pipe in znova pretehtali svoje odnose z EU, če pri tem ne bodo upoštevali njenih interesov.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral oblikovanje t.i. vzhodnega partnerstva Evropske unije, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Belorusija in so ga v petek v Bruslju potrdili zunanji ministri Evropske unije. V skladu z njim bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je EU odkrito povezovala z belorusko odpovedjo priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Sprejetje Belorusije v ta mednarodni forum in odprava potovalnega embarga za beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka dokazujeta, da si želi Evropska unija na postsovjetskem prostranstvu postati igralec, kakršen je bila do zdaj Rusija.
