Moskva – Britanski Guardian je objavil nove dokumente s spletne strani WikiLeaks, po katerih se je zveza Nato na prošnjo baltskih držav zavezala, da jih bo obvarovala pred Rusijo, kar je pred tem že storila tudi za Poljsko. V Litvi, Latviji in Estoniji se je zgodovinska paranojo pred veliko sosedo obudila predvsem po ruskem posredovanju v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, ki ga je Rusija opravičevala s trditvami o pomoči tam živeči ruski manjšini, kar je dejstvo tudi v baltski trojki. Do razkritja je prišlo samo dva tedna po zbliževalnem vrhu Nato-Rusija, zato so predstavniki Nata znašli v hudi zadregi. Tiskovna predstavnica Oana Lungescu poročil ni niti zanikala niti potrdila, dejala je le, »da je Nato vedno in bo še naprej imel ustrezne načrte za zaščito svojih članic«. Ruski predstavniki že zahtevajo pojasnila o tem, ali skrivni obrambni načrti, imenovani Zaščitniški orel, dejansko obstajajo.
Moskva – V Rusiji ni videti konca polemikam, povezanim s sovjetskim diktatorjem Josipom Visarionovičem Stalinom, ki je po najbolj zadržanih ocenah pomoril deset milijonov sodržavljanov, državo pa pahnil v desetletja režimskega terorja. Za zadnjo je poskrbela moskovska mestna oblast, ki je sklenila, da bodo ob 65. obletnici dneva zmage nad fašizmom poleg parade pripravili še informacijske točke in plakate, ki bodo slavili Stalinove medvojne dosežke. Javnomnenjske ankete so pokazale, da njihovo odločitev podpira le 12 odstotkov državljanov.
Moskva – Rusija je v začetku tedna v Ukrajino vendarle poslala novega veleposlanika Mihaila Zurabova, s čimer so odlašali zaradi protiruske politike aktualnega ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka. Ta je bil v prvem krogu ukrajinskih predsedniških volitev popolnoma poražen, zato analitiki Zurabovo napotitev razumejo kot simbolično dejanje, s katerim hoče Rusija pokazati, da je zanjo sprejemljiv vsakdo, da le ni Juščenko.
Moskva – Resolucija parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) z naslovom Združitev razdeljene Evrope, ki primerja stalinizem in nacizem in jo je sooblikoval poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, v Rusiji še zdaj dviga prah. Skoraj štiri mesece po njenem sprejetju je domoljubna organizacija Generacija zmagovalcev na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila tožbo proti Ovseju. Na sedežu organizacije na Dunaju astronomske tožbe v višini kar 27 bilijonov evrov nočejo komentirati.
Moskva – Na moskovskem sodišču se je končal sodni proces, s katerim se je na zatožni klopi po 50 letih vendarle znašel tudi nekdanji sovjetski voditelj Josip Visarjonovič Stalin, natančneje njegova zapuščina. Za to je poskrbel njegov vnuk Jevgenij Džugašvili, ki je zaradi razžalitve časti in dobrega imena vložil tožbo proti kritičnemu časopisu Nova Gazeta. Zaradi članka o »krvoželjnem kanibalu« je od avtorja in uredništva zahteval opravičilo in denarno odškodnino, vendar mu sodišče ni ugodilo.
Moskva – Parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je v začetku julija sprejela resolucijo Združitev razdeljene Evrope, v kateri nacizem izenačuje s stalinizmom. Besedilo, pod katero sta se podpisali Litva in Slovenija, je naletelo na ostre obsodbe ruskih oblasti, v ruskih medijih pa spodbudilo članke o slovenski kolaboraciji z nacizmom.
Moskva – Ukrajinsko gospodarstvo je zaradi gospodarske krize na kolenih, zato je ukrajinska premierka Julija Timošenko v zadnjih dneh moledovala za pomoč pri predstavnikih skupine industrijsko najbolj razvitih držav G7, že pred tem pa se je obrnila na Rusijo. Ta je na precej skrivnostnih pogajanjih obljubila pet milijard dolarjev pomoči, kar je v ukrajinski politiki povzročilo nove razprtije. Zaradi tega in plinskega dogovora je Timošenkova za ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka nič manj kot narodna izdajalka.
