Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Avtonomna ukrajinska republika Krim je zgodovinsko pripadala Rusiji, leta 1954 pa jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil sam Ukrajinec, podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini. Po razpadu Sovjetske zveze se je pretežno rusko govoreči Krim poskušal odcepiti od Ukrajine, a mu to ni uspelo. Z referendumsko odločitvijo iz leta 1994 je dobil status avtonomne ukrajinske republike, ki ohranja tesne vezi z Rusijo, kar je razumljivo, saj je med prebivalci kar 60 odstotkov Rusov. 25 odstotkov od nekaj manj kot dveh milijonov prebivalcev je Ukrajincev, ostali pa so Krimski Tatari. Ruski vpliv bo Evropska unija zdaj poskušala spodkopati s finančno pomočjo. Po predsedniških volitvah 17. januarja prihodnje leto bo namreč v gospodarski razvoj polotoka v Črnem morju vložila 12 milijonov evrov.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v torek na srečanju z ruskimi diplomati predstavil prihodnjo rusko zunanjepolitično strategijo. V novem zunanjepolitičnem konceptu, ki ga je zasnovalo zunanje ministrstvo, je eksplicitno zapisano: »Rusko zunanjo politiko izvaja rusko zunanje ministrstvo«. Ko je nekdanji predsednik Vladimir Putin pred osmimi leti predstavil podoben dokument, je monopol nad rusko zunanjo politiko pripadal izključno predsedniku, torej njemu osebno. Tako bo, kot kaže, ostalo tudi v prihodnje.
Moskva – Ameriški predsednik George Bush je pripotoval na dvodnevni uradni obisk v Ukrajino, s katerim bi rad utrdil podporo hitremu ukrajinskemu članstvu v zvezi Nato. To bo na bližajočem se vrhu v Bukarešti eno najtežjih vprašanj. Številne članice severnoatlantskega zavezništva namreč širitvi Nata na Ukrajino in Gruzijo odločno nasprotujejo. Ker mora biti odločitev o tem soglasna, bosta morali ti dve nekdanji sovjetski republiki na vabilo najverjetneje počakati do konca prihodnjega leta.
Moskva – Ameriškega predsednika Georgea Busha so na Trgu neodvisnosti v Kijevu pričakali demonstranti, ki nasprotujejo članstvu Ukrajine v Natu. Proti je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah kar 35 odstotkov Ukrajincev, medtem ko članstvo podpira le nekaj več kot 11 odstotkov državljanov. Opozicijski Stranka regij in komunisti vztrajajo, da takšni rezultati kar kličejo po referendumu, zato so skoraj mesec dni blokirali delo vrhovne rade. Do članstva sta postala v javnih nastopih zadržana celo njegova najbolj goreča zagovornika, ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko. V ozadju njune previdnosti so predsedniške volitve, ki bodo v Ukrajini prihodnje leto.
Vladikavkaz – V Severno Osetijo se je prve mesece po strahovitem terorističnem napadu v Beslanu, v katerem je umrlo 330 ljudi, med njimi kar 177 otrok, zgrinjala pomoč z vsega sveta. Zdaj je mednarodna skupnost na Severno Osetijo dejansko pozabila in ena redkih, ki na tem področju še deluje, je Anica Mikuš Kos iz slovenske Filantropije. S programom psihosocialne pomoči deluje tudi v sosednji Ingušetiji, od koder je prišlo 32 napadalcev šole v Beslanu, sosedi pa se postrani gledata tudi zaradi zgodovinskih zamer. »Tudi če rečemo, da so velike zamere, da so se dogajale hude stvari, so v vsaki državi ljudje, ki imajo zdrav razum. Niso vsi ljudje zasvojeni s sovražnostjo,« pojasni Kosova glede delovanja v dveh nasprotnih taborih.
Ljubljana – Ruska državna naftna družba Rosneft je na četrtkovi dražbi v Moskvi kupila Jukosovo proizvodno enoto Samaraneftgaz, kjer načrpajo 200 tisoč sodov nafte na dan, in tri Jukosove rafinerije. Za zadnje premoženje propadlega ruskega naftnega velikana je Rosneftova podružnica Neft-Aktiv odštela 4,7 milijarde evrov. Za nakup se je potegovala le še manj znana družba Versar. V Rusiji je zdaj v državnih rokah kar 40 odstotkov naftne proizvodnje, prodaja pa Jukosu omogoča poplačilo 22,2 milijarde evrov neporavnanih davčnih obveznosti državi, ki so posledica davčnih postopkov proti Jukosu.