Neustavljivo privlačne, komunikativne, izobražene in polne intrig – so lastnosti, ki jih v vohunskih trilerjih pripisujejo ruskim vohunkam. In kot da bi bila realnost posnetek umetnosti in ne obratno, kot tako opisujejo tudi 28-letno Anno Chapman, alias Anjo Kušenko, ki se je znašla v središču odmevnega rusko-ameriškega vohunskega škandala. »Izjemno izurjena agentka« in »izkušena prevarantka«, kakor so jo označili ameriški tožilci, je menda spodbudila aretacijo enajstih domnevnih ruskih vohunov, ki se je pred dnevi zgodila v Združenih državah Amerike.
Moskva – Ko sta ruski in ameriški predsednik Dmitrij Medvedjev in Barack Obama pred natanko tednom dni v ameriški restavraciji sproščeno uživala vsak ob svojem hamburgerju, je gostitelj že vedel, da ameriška obveščevalna služba FBI pripravlja aretacije 11 domnevnih ruskih vohunov, vendar gostu o tem ni črhnil besede, so včeraj sporočili iz Bele hiše, kjer so izrazili prepričanje, da škandal ne bo ogrozil ponovnega zagona ameriško-ruskih odnosov. »Gre za ostanke starih poskusov uporabe obveščevalnih podatkov, odnosi med nekdanjima hladnovojnima sovražnicama pa se izboljšujejo. Med nami se ustvarja vedno večje zaupanje,« se je odzval predstavnik State Departmenta Phil Gordon. Združene države Amerike so se izognile obsodbi Rusije, zato je žogico začela umirjati tudi uradna Moskva.
Moskva – V Združenih državah Amerike so aretirali deset domnevnih ruskih vohunov, en osumljenec pa je še na begu, je na svoji spletni strani sporočilo ameriško pravosodno ministrstvo. Proti njim so že vložili obtožnice zaradi zarote z namenom vohunskega delovanja za tujo vlado, za kar jim grozi petletna zaporna kazen, enemu pa zaradi domnevnega poskusa pranja denarja grozi kar 20 let zapora. Osumljeni posamezniki z lažnimi ameriškimi imeni, so se po trditvah ameriške strani poskušali čim bolj amerikanizirati in infiltrirati v ameriški politični vrh. Aretacije so rezultat večletne preiskave ameriške obveščevalne agencije FBI.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se v kanadskem Huntsvillu udeležuje vrhunskega zasedanja G8, od tam pa bo odpotoval še v Toronto, kjer bo sodeloval na vrhunskem zasedanju G20. Pred tem se je v Beli hiši sestal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, s katerim sta dopolnila ponovni zagon v ameriško-ruskih odnosih, za katerega sta temelje postavila na srečanju v Moskvi pred natanko letom dni. V Belo hišo je Medvedjev pripotoval še poln vtisov iz Silicijeve doline, kjer se je seznanjal z visokotehnološkimi ameriškimi podjetji, tudi s Twitterjem, na katerem je odprl svoj račun. »Tudi jaz ga imam, tako da bi lahko pozabili na rdeči telefon, po katerem že tako dolgo komuniciramo,« je Obama skupno telefonsko konferenco začel s šalo na račun zastarele komunikacije, ki med Združenimi državami Amerike in Rusijo obstaja še iz časov hladne vojne.
Berlin – Med nadaljevanjem velikega žalovanja Poljakov so v sredo popoldne na vojaško letališče v Varšavi pripeljali posmrtne ostanke tridesetih žrtev letalske nesreče v Smolensku. Ker žrtve že identificirajo, je negotovo, ali bodo do velike pogrebne slovesnosti v spomin na vse žrtve tragedije, ki bo v soboto v Varšavi, v domovino pripeljali vsa trupla. Pred predsedniško palačo se od torka popoldne vije dolga vrsta ljudi, ki so se prišli poklonit h krstama Lecha in Marie Kaczynski; čakati so morali več ur.
Moskva – Ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev bosta 8. aprila v Pragi podpisala nov sporazum o omejevanju jedrske oborožitve, ki bo nadomestil zgodovinski Start I. Ta je Rusijo in ZDA zavezoval k zmanjšanju števila jedrskih konic na 6000, nosilcev jedrskega orožja pa na 1600 kosov. Tokratni dogovor omejuje število jedrskih konic na 1550, kar pomeni, da gre za 30-odstotno zmanjšanje. Toda vrag se, kot vedno, skriva v podrobnostih.
Moskva – Na dvodnevni obisk v Moskvo bo pripotovala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki bo z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom poskušala uskladiti še zadnje podrobnosti novega sporazuma o omejevanju jedrske oborožitve, o katerem se strokovnjaki iz obeh držav že več kot devet mesecev pogajajo v Ženevi. Po številnih prenagljenih napovedih, da je sporazum tik pred podpisom, naj bi zdaj dejansko usklajevali le še tehnične podrobnosti in prevode. Da gre zares, je mogoče sklepati tudi na podlagi sobotnega telefonskega pogovora med ruskim in ameriškim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in Barackom Obamo, po katerem so v Kremlju izrazili upanje, da bo sporazum podpisan še pred globalnim vrhom o jedrski varnosti, ki bo v Washingtonu od 12 do 13 aprila.
Moskva – Ruski mediji napovedujejo, da bosta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in ameriški predsednik Barack Obama že v petek podpisala novi sporazum o omejevanju jedrske oborožitve, ki bo nadomestil sporazum Start 1, katerega veljavnost se je iztekla 5. decembra. K temu jih je napeljalo dejstvo, da se bosta oba predsednika konec tedna v Københavnu udeležila sklepnega zasedanja podnebne konference. Podpis je potrdil neimenovani ruski diplomat, ki je sicer zatrdil, da se to ne bo zgodilo v danski, ampak v neki drugi evropski prestolnici. Kateri, ni hotel razkriti.
Moskva – V soboto se je iztekla veljavnost zgodovinskega sporazuma Start I, ki sta ga leta 1991 v Moskvi podpisala zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov in takratni ameriški predsednik George Bush starejši. Pogajanja o novem sporazumu o omejevanju jedrske oborožitve so se začela na pobudo ruskega in ameriškega predsednika Dmitrija Medvedjeva in Baracka Obame, vendar kljub njunim optimističnim napovedim še zdaj niso prinesla rezultatov. Po napovedih ruskega zunanjega ministrstva bodo praznino zapolnili z začasnim dogovorom, ki naj bi ga podpisali v najkrajšem mogočem času.
