Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V rusko glavno mesto je pripotoval venezuelski predsednik Hugo Chávez, ki si od tridnevnega uradnega obiska v Rusiji obeta številne orožarske posle, zaradi katerih se je tam mudil že lani. Takrat je obiskal tudi Belorusijo, od koder je po poročanju sudanskega časopisa Sudan Times pred dvema tednoma prispela v Sudan pošiljka 12 ruskih taktičnih lovcev mig-29. Za zdaj ni znano, ali je skrivni posel z režimom predsednika Omarja el Baširja, ki ga je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu nedavno obtožilo vojnih zločinov v Darfurju, sklenila Belorusija ali nemara celo Rusija. Ta je bila v preteklosti že obtožena kršenja 1591. resolucije ZN, ki prepoveduje prodajo orožja tako oblastem v Kartumu kot upornikom v Darfurju.
Moskva – Jelena Bonner, vdova znanega borca za človekove pravice Andreja Saharova, in sovjetski disident in pisatelj Vladimir Bukovski, ki živi v Veliki Britaniji, sta na ameriška predsedniška kandidata Baraka Obamo in Johna McCaina naslovila pismo, v katerem ju pozivata k izključitvi Rusije iz skupnosti industrijsko najbolj razvitih držav. »Trenutni ruski režim ni le avtoritaten, ampak postaja tudi vse bolj agresiven. V Rusiji smo priča množičnim kršitvam človekovih pravic, mučenjem, politični represiji in umorom, na Severnem Kavkazu pa se nadaljuje genocid,« sta opozorila v dneh, ko na Japonskem poteka vrhunsko zasedanje G8. Na zasedanju prvič sodeluje novi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Moskva – Dogajanje v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji je zrcalna slika napetosti v precej večji gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji. Slednja zaradi bližine ruskega črnomorskega letovišča Soči, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre, sicer dviga precej več prahu. Včeraj je bila tudi Južna Osetija potisnjena iz pozabe. Za to je poskrbel napad gruzinskih enot na prestolnico Chinvali, v katerem so bili ubiti trije ljudje, deset pa je bilo ranjenih.
Moskva - Timofej V. Bordačev je predstavnik prve generacije Rusov, ki so se šolali v tujini. Pohvali se, da je prvi Rus, ki je znanje nabiral na College of Europe v belgijskem Brugesu. Po vrnitvi v domovino z zaposlitvijo ni imel težav, saj trenutno predava na prestižni moskovski visoki šoli za ekonomijo, vodi Center za evropske in mednarodne študije in sourednikuje revijo Rusija v globalnih zadevah. Glede prihodnjih odnosov med Rusijo in Evropsko unijo je velik optimist, saj verjame, da bo prihodnost pripeljala celo do skupnih rusko-evropskih ustanov. Pred vrhom EU-Rusija v Hanti Mansijsku je za Delo spregovoril o izzivih evropsko-ruskega partnerstva, ki ga po njegovem bremeni predvsem medsebojno nezaupanje.
Moskva – Razmere v gruzinskih separatističnih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji, ki vse od krvavih konfliktov po razpadu Sovjetske zveze leta 1990 uživata de facto neodvisnost, vse bolj dišijo po novi vojni. Vsaj tako je moč sklepati po posnetkih, ki jih od tam prenašajo ruske televizijske postaje. Eden bolj dramatičnih je nedvomno posnetek aretacije štirih ruskih mirovnikov, do katere je prišlo v zahodni gruzinski regiji Zugdidi, ki se nahaja neposredno ob meji z nemirno Abhazijo. Poveljnik ruskih mirovnikov Vladimir Rogozin je aretacijo in zaseg orožja označil za nezakonito in necivilizirano dejanje. Gruzija je mirovnike že izpustila, orožje pa je zaradi poteka preiskave še v njihovih rokah.
Vilnius – Litva je največja baltska država tako po površini kakor številu prebivalstva in je med baltsko trojko prva razglasila neodvisnost od nekdanje Sovjetske zveze. Veliko je k temu pripomogel predsednik Valdas Adamkus, eden najbolj priljubljenih litovskih politikov, ki se mu letos izteče drugi predsedniški mandat. Adamkusu, ki bo novembra dopolnil 82 let in je najstarejši predsednik v Evropi, je v zadnjem letu na oblasti uspel veliki met. »Mlada« članica Evropske unije je namreč sedemindvajseterico prepričala, da je med izhodišča pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo vključila tudi zahtevo po večji ruski energetski odgovornosti, sodelovanju Rusije pri preiskovanju pobojev med litovsko osamosvojitvijo, umorom poslovneža v ruski eksklavi Kaliningrad in kompenzacije za sovjetske deportirance ter obljubo o mirni poravnavi zamrznjenih konfliktov v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji. Izhodišča bodo potrdili že na današnjem zasedanju sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose v Bruslju, so nam zatrdili viri na litovskem zunanjem ministrstvu.
Moskva – »Rusija ob nespoštovanju mednarodnega prava ne bo molčala. Z vso resnostjo bomo obravnavali vmešavanja v zadeve drugih držav, posebej še takšnih, pri katerih prihaja do spreminjanja meja,« je v govoru na slovesnosti ob 63. obletnici zmage nad fašizmom opozoril ruski predsednik Dmitrij Medvedje. Ta je s prevzemom funkcije postal tudi vrhovni poveljnik ruskih oboroženih sil. Njegovo sporočilo je bilo brez dvoma namenjeno Združenim državam in njihovi vlogi pri razglasitvi neodvisnosti Kosova.