Moskva – Medtem ko pripadniki drugih narodov počivajo in uživajo v dopustniških dogodivščinah, je bil avgust za sodobno Rusijo vedno mesec prelomnih dogodkov: prevratov, bankrotov, terorističnih napadov in tragičnih nesreč. Pravzaprav se je tudi zgodovina sodobne Rusije začela 20. avgusta leta 1991, ko je skupina visokih politikov in uradnikov želela s prevratom preprečiti razpad Sovjetske zveze.
Moskva – V gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji so včeraj potekale prve parlamentarne volitve po vojni avgusta lani, ki ji je sledilo rusko priznanje njene neodvisnosti. Južnoosetinska opozicija je že več mesecev pred odprtjem volišč začela opozarjati, da je edini cilj volitev v parlamentu zagotoviti prevlado strank, lojalnih predsedniku Eduardu Kokoitiju, s čimer bi si ta zagotovil podporo za ustavne spremembe za razširitev predsedniškega mandata. Nekdanji prvak v borilnih veščinah, ki bo drugo leto končal drugi predsedniški mandat, v parlamentu zdaj nima dvotretjinske večine, ki bi mu to omogočila.
Moskva – Zaradi priprav na množične opozicijske demonstracije, ki naj bi pripeljale do odstopa nepriljubljenega predsednika Mihaila Saakašvilija, je ozračje v Gruziji iz dneva v dan bolj napeto. Po trditvah Nine Burdžanadze, nekdanje Saakašvilijeve zaveznice, zdaj pa predsednice opozicijskega Demokratičnega gibanja za združeno Gruzijo, so varnostne službe včeraj priprle sedem članov njene stranke, kar je že označila za politično motiviran proces. Kot je napovedala policija, bo podobna usoda ob vrnitvi v domovino doletela tudi nekdanjega obrambnega ministra Iraklija Okruašvilija in ostrega kritika oblasti, ki je pred letom dni zaradi obtožb o korupciji in izsiljevanju pobegnil v Francijo, kjer je dobil politično zatočišče.
Moskva – Na zahtevo ZDA se bodo danes sestali zunanji ministri držav članic Nata, ki bodo obravnavali poslabšanje odnosov z Rusijo, ki je posledica ruskega vojaškega posredovanja na ozemlju Gruzije. Kakor je povedala tiskovna predstavnica zavezništva, bodo ministri izrekli podporo Gruziji in obnovili ponudbo za članstvo. Pozvali bodo tudi k čimprejšnjemu umiku enot z ozemlja Gruzije. ZDA, Britanija, Kanada in večina vzhodnoevropskih članic se po poročanju neimenovanega vira znotraj zavezništva zavzemajo tudi za ostro obsodbo ruskega vojaškega posega, o čemer pa znotraj zavezništva še ni soglasja. Nekatere zahodnoevropske države na čelu s Francijo in Nemčijo namreč podpirajo previdnejši nastop, ki ne bi dodatno prizadel že tako razrahljanih odnosov z Moskvo. V tem taboru naj bi bili po poročanju istega vira tudi Slovenija in Madžarska.
Ergneti, Tbilisi– Da bo Rusija posegla v vojno v Južni Osetiji, je bilo jasno že v petek zjutraj, ko se je oglasil predsednik ruske dume Boris Grizlov. Dejal je, da bo Rusija zaščitila tako svoje mirovnike kot ruske državljane v Južni Osetiji. Tam ima ruski potni list 98 odstotkov prebivalcev. Kmalu zatem se je s podobnim sporočilom v Pekingu oglasil še ruski premier Vladimir Putin. »Rusija bo odgovorila na gruzinsko agresijo,« je bil kratek in jedrnat.
