Ergneti – Gruzinska nadzorna točka Ergneti stoji na kraju, kjer je bila nekoč ilegalna tržnica, na kateri se je na leto obrnilo sto milijonov evrov neobdavčenega denarja, zato jo je dal gruzinski predsednik Mihail Saakašvili pred štirimi leti zapreti. Od Chinvalija, prestolnice gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, je oddaljena komaj tri kilometre. Ob vhodu v uporno pokrajino stoji zid, narejen iz vreč peska. Razen gruzinskih vojakov in policistov na mejnem prehodu ni žive duše.
»Smo iz Chinvalija, od tam smo zbežali, ker so nas vso noč obstreljevale gruzinske sile. Naše vodstvo nas je po televiziji pozvalo, naj zbežimo v Severno Osetijo,« o zaostrovanju v gruzinski separatistični pokrajini Južna Osetija pripoveduje Elza Alborova. Mati dveh otrok je le ena od tridesetih begunk, ki smo jih včeraj popoldne srečali na 2000 metrov visokem prelazu Roki, ki je edina povezava med Južno in Severno Osetijo.
Moskva – Dogajanje v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji je zrcalna slika napetosti v precej večji gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji. Slednja zaradi bližine ruskega črnomorskega letovišča Soči, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre, sicer dviga precej več prahu. Včeraj je bila tudi Južna Osetija potisnjena iz pozabe. Za to je poskrbel napad gruzinskih enot na prestolnico Chinvali, v katerem so bili ubiti trije ljudje, deset pa je bilo ranjenih.
Moskva – »Ruski mirovniki končujejo razporeditev v Abhaziji,« je rusko obrambno ministrstvo sporočilo na dan, ko je dva milijona Rusov na ulicah ruskih mest počastilo mednarodni praznik dela. Državne televizijske postaje so tako poleg prvomajskih demonstracij ves dan predvajale tudi posnetke ruskih vojaških tovornjakov in oklepnikov v Suhumiju, glavnem mestu nepriznane gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Gruzinsko zunanje ministrstvo je pri ruski strani vložilo protestno noto, na stran Gruzije pa so se že postavile tudi zveza Nato in vlade zahodnih držav.
Moskva – Po govoru ruskega predsednika Vladimirja Putina na zasedanju sveta Nato-Rusija v Bukarešti so svetovni voditelji pozdravili njegove umirjene tone in odmik od retorike hladne vojne. Zdaj počasi prihajajo na dan podrobnosti dogajanja za zaprtimi vrati. Sodeč po njih Putin v Bukarešti vendarle ni bil le ovčka, ampak je pokazal tudi nekaj svoje volčje narave.
Moskva - »Poslanci dume ruskemu predsedniku in vladi predlagamo, naj proučita možnost priznanja neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije,« se glasi odlomek iz resolucije, ki so ga v ruski dumi v petek popoldan sprejeli z 440 glasovi podpore. Dokument tudi poziva, da bi morala Rusija v primeru uspešnih prizadevanj Gruzije za članstvo v zvezi Nato pohiteti z odločitvijo o priznanju neodvisnosti teh gruzinskih pokrajin. Gre za prvi konkretni korak Rusije v smeri priznanja dveh nepriznanih proruskih pokrajin na postsovjetskem prostranstvu. O moldavski Pridnestrski republiki ni bil govor, saj je Moskva nedavno privolila, da bo v zameno za moldavsko odpoved članstvu v zvezi Nato podprla njeno ozemeljsko celovitost.
Moskva – Oblasti separatistične gruzinske pokrajine Abhazije so po zgledu Južne Osetije včeraj pozvale mednarodno skupnost in Rusijo k priznanju neodvisnosti. Rusija je že prej tudi uradno umaknila trgovinske, gospodarske, finančne in transportne sankcije proti separatistični pokrajini, s čimer je sprožila ostro reakcijo Gruzije, ki si tam že dolgo neuspešno prizadeva za vzpostavitev nadzora. Pred tem je k priznanju neodvisnosti že pozvala tudi Južna Osetija. »Precedens Kosova je prepričljiv argument,« so zapisali v resoluciji, ki jo je v torek sprejel južnoosetinski parlament.
Oblasti separatističnih gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije so v četrtek sporočile, da bodo že v naslednjih dneh na Rusijo, Skupnost neodvisnih držav in Združene narode naslovile prošnjo za priznanje neodvisnosti. Pridružila se jim bo tudi moldavska Pridnestrska republika.
Moskva – »Če bo EU sprejela enotno stališče ali pa bo Nato prekoračil svoj mandat na Kosovu, bosta ti organizaciji v konfliktu z Združenimi narodi. Če nas ne bodo upoštevali, bomo morali uporabiti brutalno vojaško silo,« je ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin zagrozil dan po množičnih protestih v Beogradu. Zanikal je, da za nemiri stoji tudi uradna Moskva. Ta je četrtkovo uničenje v Beogradu obžalovala in s prstom pokazala na države, ki so priznale Kosovo. » Morali bi se zavedati posledic,« je suho pripomnil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin.
