Kot tožilec za človekove pravice je preganjal najhujše zločince našega časa, kakor je nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor, in služboval na najbolj uglednih mednarodnih kazenskih sodiščih, kot je denimo tisto za Ruando. Leta 2009 ga je ameriški predsednik Barack Obama imenoval za pooblaščenega veleposlanika za človekove pravice, ki pri State departmentu vodi urad za globalno kazensko pravosodje.
Po klavrnem propadu ruskega plinskega projekta Južni tok, ki bi pripeljal ruski plin v Evropo mimo Ukrajine, je Rusija začrtala Turški oziroma Balkanski tok, prek katerega bi leta 2019 začel teči plin, ki ga bo samo še do tega datuma pošiljala po ukrajinskem sistemu plinovodov. Pripravljenost na sodelovanje so izrazile Turčija, Grčija, Madžarska, Srbija in Makedonija, kjer zaradi tega že čutijo pritiske Bruslja in Washingtona.
Ukrajinska nacionalna valuta grivna je v enem letu izgubila kar 70 odstotkov vrednosti, kupna moč v Ukrajini pa upada tudi zaradi vse višjih cen osnovnih življenjskih potrebščin in goriva. Socialno najšibkejše bodo udarili po žepu še strogi varnostni ukrepi, na katere je oblast v Kijevu privolila v zameno za posojilo Mednarodnega denarnega sklada v višini 17,5 milijarde dolarjev.
Konec tedna se bo iztekel rok, ki ga je Rusija dala Ukrajini, da poravna zamujeno plačilo za plin, sicer ji bo ruski plinski monopolist Gazprom ustavil pošiljke, kar je v preteklosti pripeljalo do motenj dobav plina Evropi, je v sredo na srečanju s ciprskim predsednikom Nikosom Anastasiadesom poudaril ruski predsednik Vladimir Putin. Odločitev ukrajinskih oblasti, da ustavijo dobavo plina na uporni vzhod države, je primerjal kar z »genocidom«.
Ruska politična in gospodarska elita svari Zahod, naj ustavi konje. Če bodo nadaljevali svoje kaznovalne ukrepe, bodo le še zaostrili že tako napeto situacijo. »V hladni vojni smo že. Na žalost ne morem zagotoviti, da ne bo na koncu še njene bolj vroče različice,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov opozoril na čedalje večjo verjetnost, da bo Rusija na pritiske odgovorila tam, kjer najbolj boli. Je mogoča celo ustavitev dobave plina evropskim porabnikom?
Voditelj Sirize Aleksis Cipras se ne boji javno kritizirati evropskih sankcij proti Rusiji, ostro je obsodil tudi evropsko politiko do Ukrajine. Njegovo spogledovanje z Rusijo je za zdaj predvsem taktične narave.
Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je podpisal svojo politično obsodbo, ko je v nasprotju z obljubami zadnjih let nepričakovano obrnil hrbet tesnejšemu povezovanju z Evropsko unijo. To je spodbudilo množične demonstracije in sprožilo najhujšo konfrontacijo med zahodom in vzhodom po koncu hladne vojne.
Moskva – Rusija bo sodelovala pri implementaciji programa uničenja sirskega kemičnega orožja in pripravah na mirovno konferenco za rešitev krize v Siriji z imenom Ženeva II, ki jo želijo spraviti pod streho do sredine novembra. Opogumljena z novimi uspehi se je ruska diplomacija odločila še za obuditev konference o Bližnjem vzhodu brez orožja za množično uničevanje.
Moskva – Ruski premier Dmitrij Medvedjev se je na dogovor o rešitvi Cipra odzval z besedami, »da tam nadaljujejo krajo nakradenega«, s čimer je pravzaprav potrdil sum, da je v ciprskih bankah tudi ruski denar sumljivega izvora. Obdavčitev bo najbolj prizadela prav ruske in ukrajinske varčevalce.
