Polona Frelih

Odločil se je za ruski paket pomoči,­ ki je zajemal 15 milijard dolarjev ter 33 odstotkov nižjo ceno za ruski plin. Evropski uniji je obrnil hrbet, ker je podpis asociacijskega­ sporazuma prišel v paketu s 17 milijardami dolarjev pomoči Mednarodnega denarnega sklada ter seveda bolečimi reformami. Te so po spremembi režima za Ukrajince postale realnost, kar bo dolgoročno vodilo k še večji revščini, opozarjajo avtorji poročila Hoja po zahodni strani – vloga Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada pri ukrajinski krizi, ki so ga pripravili pri neodvisnem ameriškem možganskem trustu Oakland Institut.

Nova oblast v Kijevu je po hitrem postopku odprla vrata mednarodnim finančnim ustanovam. Delegacija Mednarodnega denarnega sklada je v največjo evropsko državo odpotovala komaj teden dni po ustoličenju nove vlade, kmalu zatem so ji sledili še uslužbenci Svetovne banke. »Hitrost, s katero so zasuli Ukrajino z novimi paketi pomoči, nakazuje, da sta obe ustanovi nagradili proevropsko vlado, ki zagovarja neoliberalno agendo mednarodnih finančnih ustanov. Bojim se, da bodo zahtevane strukturne reforme in varčevalni ukrepi vodili v drastičen padec življenjskega standarda in dramatičen porast revščine,« je ključno ugotovitev poročila strnil soavtor Frédéric Mousseau.

Ker gre za nekdanjo žitnico Sovjetske zveze, so avtorji poročila vzeli pod drobnogled predvsem apetite po ukrajinskih kmetijskih površinah. Po zaslugi najbolj ­rodovitne prsti v Evropi – černozjoma – je Ukrajina tretja največja izvoznica koruze in peta največja izvoznica žita na svetu. Po razveljavitvi zakona, ki je tujcem preprečeval nakup zemlje, so mednarodne korporacije dobile čedalje večjo vlogo tudi v kmetijskem sektorju. V tujih rokah je končalo že 1,6 milijona hektarjev obdelovalnih površin: 444.800 jih je v lasti investitorjev s sedežem na Cipru, 405.000 v lasti podjetja s sedežem v Luksemburgu, tik pred spremembo režima pa je Ukrajina kar 3 milijone hektarjev kmetijskih zemljišč prodala Kitajcem, vendar je pogodba zdaj vprašljiva. Če bi bila sprejeta, bi v kitajskih rokah končalo kar 5 odstotkov ukrajinskih njiv.

Mednarodni ratingi kot mehanizem pritiska

Vse kaže, da z zahodnimi »kolonizatorji« prihajajo v Ukrajino tudi gensko spremenjeni organizmi, ki so po ukrajinski zakonodaji prepovedani. Za GSO sicer ni ovir, saj junija lani podpisan asociacijski sporazum med Ukrajino in Evropsko unijo v 404. členu med drugim pravi: »obe strani se zavezujeta h krepitvi sodelovanja pri uporabi biotehnologij«. Michael Cox, raziskovalni direktor pri investicijski banki Piper Jaffray, ne dvomi, da je omenjena klavzula pisana na kožo mednarodnim korporacijam. »Ukrajina ter druge države v vzhodni Evropi so najbolj perspektivne destinacije za proizvajalca semen DuPont in Monsanto,« je izpostavil kontroverzna biotehnološka giganta, ki sta znana predvsem po tem, da v Evropo prinašata gensko spremenjeno koruzo.

K liberalizaciji ukrajinskega gospodarstva in kmetijskega sektorja je veliko pripomogla Svetovna banka, tudi po zaslugi lestvice o pogojih poslovanja (Doing Business ranking), v kateri Martin Kirk iz organizacije The Rules, ki se bori proti revščini in neenakosti, vidi predvsem mehanizem izvajanja pritiska na vlade, naj svoje gospodarstvo bolj odprejo za tuje investicije. Verjetno ni naključje, da je bila Ukrajina na lanski lestvici o pogojih poslovanja izbrana za »prvo reformatorko«. Med prvimi na lestvici so bile v preteklosti tudi države, kot so Filipini, Liberija, Nikaragva, Honduras, Gvatemala, Šrilanka, Etiopija in Mali, kjer je že prišlo do množične »korporatizacije« kmetijskih zemljišč, domači proizvajalci pa so ostali brez sredstev za preživetje.

Slabše življenje Ukrajincev?

Podobno usodo avtorji poročila napovedujejo tudi Ukrajini, ki je bila leta 2013 uvrščena še v pilotski projekt Svetovne banke Primerjalna analiza kmetijskega poslovanja (Benchmarking the Business of Agriculture), na podlagi katerega bodo ustvarili lestvico držav z najugodnejšimi pogoji za kmetijsko poslovanje. Po besedah avtorjev poročila to v resnici pomeni le še večjo deregulacijo trga semen in gnojil ter odpiranje kmetijskega sektorja za tuje investicije. »O takšnih in drugačnih lestvicah Svetovne banke ter njihovih posojilih in reformah se zdi, da imajo en sam cilj – dajati prednost širitvi tujih velikih industrijskih korporacij v ukrajinskem kmetijstvu,« so kritični v poročilu.

Svetovna banka je Ukrajini lani namenila 3,5 milijarde dolarjev pomoči, med drugim tudi za »prioritetne reforme«, o katerih celo sami priznavajo, »da utegnejo kratkoročno povzročiti neprijetne družbene posledice, predvsem plačilne in zaposlitvene šoke, ki bodo prizadeli prebivalce«. Podobno »šokantno« naraščanje cen osnovnih življenjskih potrebščin poznavalci pričakujejo zaradi strukturnih reform, ki jih je Mednarodni denarni sklad naložil Ukrajini v zameno za pomoč v višini 17 milijard dolarjev.

»Prevladale so bojazni, da bo program strukturnega prilagajanja okrepil nadzor tujcev nad gospodarstvom ter povečal revščino in neenakost. Mednarodne finančne ustanove niso pokazale, kako bodo njihovi programi pripomogli k boljšemu življenju Ukrajincev,« je pesimističen zaključek poročila.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber