Ljubljana – Britanska novinarska srenja je strnila svoje vrste kot še nikoli doslej. Premierja Davida Camerona, ki se je po napadih na uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo zavzel za še večja pooblastila varnostnoobveščevalnih služb, so v protestnem pismu opozorili, da je policijsko vohljanje za njihovo komunikacijo nedopustno.
Polona Frelih
Dostop do telefonskih evidenc omogoča novi osnutek smernic zakona o ureditvi preiskovalnih pooblastil (RIPA), proti kateremu so se včeraj izrekli tudi britanski odvetniki in socialni delavci.
Pobudo za protestno pismo predstavnikov britanske sedme sile sta dali britanski novinarski organizaciji Society of Editors in Press Gazette, podpisalo pa ga je skoraj sto urednikov. Kot prvopodpisani odgovorni urednik časopisa The Sun, čigar sodelavec je zadnja žrtev neoviranega policijskega dostopa do komunikacije novinarjev, za kar varnostni organi po novem ne potrebujejo več naloga za preiskavo.
Opozarjajo, da gre za ogrožanje enega od temeljnih postulatov novinarstva – zaščite zaupnosti novinarskih virov. V protestnem pismu so zapisali, »da v skladu z novimi smernicami policijski dostop do novinarjevih telefonskih evidenc ni opredeljen kot privilegirana informacija. Že samo dejstvo, da se je javni uslužbenec obrnil na medij, je zelo privilegirana informacija. Žvižgači v javnem sektorju bodo obmolknili, če bodo imeli policisti neomejen dostop do novinarjeve telefonske baze.«
Preiskovalni novinarji kot grožnja
Bitko britanskih novinarjev za zaščito vira informacij so pri Guardianu podkrepili z novimi razkritji ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna. Tokrat so se osredotočili na britansko varnostno-obveščevalno agencijo GCHQ, ki je zadolžena za varnost na internetu in je v interni komunikaciji »preiskovalne novinarje« označila kot grožnjo, ki je takoj za teroristi in hekerji.
»Novinarstvo ni ne terorizem ne kriminal,« jim odgovarja Bod Satchell, izvršni direktor organizacije Society of Editors, za katerega RIPA ne sodi v koncept odprte družbe. GCHQ v boju proti terorizmu in trgovini s prepovedanimi drogami ter drugimi vrstami kriminala sodeluje z britanskima tajnima službama MI5 in MI6, zagotavlja pa tudi podporo vojaškim operacijam po svetu.
Iz Snowdnovih dokumentov je mogoče razbrati še, da so uslužbenci GCHQ med preizkusom nove naprave za nadzor nad elektronskimi komunikacijami leta 2008 prestregli kar 70.000 elektronskih sporočil novinarjev in urednikov BBC, Reutersa, New York Timesa, Le Monda, The Suna, NBC in Washington Posta.
Iz dokumentov ni jasno, ali so bili novinarji tudi njihova zavestno izbrana tarča. »Naša praksa je, da varnostnoobveščevalnih zadev ne komentiramo. Vsi naši postopki so v skladu z britansko zakonodajo in Evropsko konvencijo k človekovih pravicah,« je bil skop tiskovni predstavnik GCHQ.
Konec žlahtnega britanskega žurnalizma?
Pri Guardianu, kjer so orali ledino pri razkrivanju Snowdnovih dokumentov, opozarjajo, da britanska policija zlorablja protiteroristično zakonodajo, ko s pomočjo metapodatkov prihaja do informacij o novinarskih virih. Temu je treba narediti konec, sicer britansko novinarstvo nikoli več ne bo takšno, kot je bilo do zdaj, je bil jasen urednik Guardiana Alan Rusbridger.
»Več stoletij je veljalo, da je zaupnost informacij nekaj svetega za številne ustanove in poklice. V mislih imam pravo, medicino, cerkev, poslance v parlamentu, ki jih zavezujejo njihove prisege, dolžnosti, viri … Gre za stvari, ki so temelj življenja in dela v svobodni državi. Nekaj uslužbencev varnostnih agencij tega ne more spodkopati,« je bil Rusbridger dramatičen ob izteku šestedenskih pogajanj o novih pravilih.
Gre za najbolj odmevno prisluškovalno afero v zgodovini britanskega novinarstva po »škandalu Murdochgate«, ko so bili novinarji v vlogi prisluškovalcev. Telefonskim pogovorom znanih Britancev so v sodelovanju s policijo prisluškovali novinarji tabloida News of the World, ki je moral zaradi škandala po 168 letih zapreti svoja vrata, afera pa je močno omajala položaj in ugled medijskega mogotca Ruperta Murdocha in seveda tudi novinarskega poklica.