Moskva – Pod vodstvom novega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča se je odprlo novo poglavje v ukrajinsko-ruskih odnosih, kar je odprlo pot za gospodarsko okrevanje največje evropske države, ki se je znašla na robu bankrota. Po dogovoru o cenejšem ruskem plinu v zameno za podaljšanje najemne pogodbe za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim so v ukrajinskem parlamentu vendarle potrdili proračun za leto 2010. Ta bo najverjetneje zadostil strogim pravilom Mednarodnega denarnega sklada, ki je konec lanskega leta zaradi nezadovoljstva z gospodarsko politiko prejšnjega vodstva zamrznil zadnji obrok 16,4 milijarde dolarjev vrednega posojila. Precej manj rožnate so ukrajinske politične razmere, saj opozicija opozarja, da je cilj zadnjih ruskih predlogov uničenje ukrajinske neodvisnosti.
Moskva – Ukrajinski premier Mikola Azarov je pripotoval na prvi uradni obisk v Moskvi, kjer se je najprej srečal z vodstvom plinskega monopolista Gazproma, nato pa še z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Njegov glavni cilj je bil doseči, da bi Rusija v zameno za lastništvo v ukrajinskem sistemu plinovodov Ukrajini za tretjino znižala ceno za ruski plin, kar pa se je izkazalo za račun brez krčmarja. Rusija po poročanju Kommersanta v zameno za nižjo ceno pričakuje precej več, denimo sodelovanje pri gradnji objekta za izdelavo jedrskega goriva v Ukrajini, vrnitev zasežene ruske lastnine ter izboljšanje dostopa ruskih podjetij na ukrajinsko tržišče. »Nič ne bomo zahtevali. Šlo bo za normalne pogovore,« je navedbe vodilnega ruskega medija zavrnil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Moskva – Novi ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je bil na prvem uradnem obisku v Rusiji, kjer se je srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in premierom Vladimirjem Putinom, s katerima je bil njegov predhodnik Viktor Juščenko v ostrem sporu, zato je bil tokratni obisk pravzaprav prvi rusko-ukrajinski vrh v zadnjih dveh letih. Nezavisima Gazeta poroča, da je ruska stran obisk na najvišji ravni potrdila šele, ko se je Janukovič med obiskom v Bruslju odpovedal srečanju s predstavniki Nata. Najbolj pereča tema je plin, pri tej pa včeraj niso prišli daleč.
V največji evropski državi s 46 milijoni prebivalcev in 36,6 milijona registriranih volivcev volijo petega predsednika po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Vse dosedanje volitve je zaznamoval razkol med proruskim vzhodom in jugom in proevropskim zahodom države in tokratne volitve niso izjema. Na vzhodu podpirajo predsednika Stranke regij Viktorja Janukoviča, na zahodu pa premierko Julijo Timošenko, ki sta v prvem krogu predsedniških volitev 17. januarja prejela največ glasov. Javnomnenjske raziskave več možnosti za zmago pripisujejo Janukoviču, ki mu napovedujejo do 11-odstotno prednost.
V večjih evropskih mestih ljudi povečini greje zemeljski plin, ki tja priteka po ceveh, zakopanih globoko pod zemljo. To je najstarejše gorivo, ki so ga na Srednjem vzhodu poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, v širšo uporabo pa je prišel v 19. stoletju. Podobno kot pri nafti in premogu gre za gorivo fosilnega izvora, ki je nastalo med več milijonov let trajajočim procesom razpadanja živali in rastlin. Evropska unija z ruskim plinom zadovoljuje 40 odstotkov svojih potreb, kar 80 odstotkov pa ga dobi po ukrajinskih plinovodih. Zaradi tradicionalnih rusko-ukrajinskih plinskih vojn, ki smo se jim letos za zdaj izognili, v strahu pred mrazom zato trepeta vsa Evropa.
Kijev – Sergij Tigipko je doktor ekonomije in nekakšen novi stari obraz ukrajinske politike. Čeprav se je več let skrival v ozadju, do potankosti pozna politike, ki so zadnjih pet let krojili usodo največje evropske države. Z ukrajinsko premierko Julijo Timošenko od leta 2008 sodeluje kot zunanji svetovalec, leta 1999, ko je vlado vodil aktualni predsednik Viktor Juščenko, je bil minister za gospodarstvo, na predsedniških volitvah pred petimi leti pa je bil svetovalec kandidata Viktorja Janukoviča, ki se mu na tokratnih volitvah nasmiha najboljši rezultat. Številne ankete so napovedovale celo, da se bosta v drugi krog uvrstila prav Janukovič in Tigipko, kar bi bil nepredstavljiv poraz za Julijo Timošenko. Ker ukrajinska »železna lady« največjo priljubljenost uživa na podeželju, raziskave pa so zajele predvsem velika mesta, so se omenjene napovedi marsikomu zdele nerealne. »Volil sem za demokracijo, tržne reforme in konkurenčnost naše države,« je bil 49-letni Tigipko samozavesten na kijevskem volišču, kjer je oddal svoj glas.
Moskva – V tednu nizkih temperatur in povečanih potreb so medsosedski spori Evropsko unijo vnovič opomnili na bolečo odvisnost od ruskega plina ali nafte, ki je zdaj v središču pozornosti. Vzrok za to je rusko-beloruski naftni spor, ki se je začel prvi dan novega leta in ga na včerajšnjem sestanku v Moskvi niso uspeli zgladiti. Podoben je tistemu iz leta 2007, ko je Rusija za kratek čas ustavila dobave nafte po naftovodu Družba (Prijateljstvo), ki teče skozi Belorusijo in s katerim evropske države pokrijejo kar desetino svojih potreb. Evropske energetske bojazni so večje tudi zaradi ukrajinskih zadreg pri plačilu ruskega plina, zaradi česar ni izključena nova plinska kriza.
