Pridnjestrska republika, Južna Osetija, Abhazija, Gorski Karabah – samooklicane neodvisne republike v postsovjetskem prostranstvu, ki jih je v zavest mednarodne skupnosti boleče priklicala avgustovska vojna med Gruzijo in Rusijo. In ko je v Južni Osetiji grmelo težko orožje, je v republiki KaZantip na ukrajinskem polotoku Krim grmela ušesa parajoča elektronska glasba. Mladi Rusi, Ukrajinci in Belorusi so se tam brezskrbno prepuščali trdim ritmom. S tragedijo, ki je potekala nedaleč stran, jih večina sploh ni bila seznanjena. Preostali so črne misli preprosto odmislili.
Moskva – Nekoč najbogatejši Rus Mihail Hodorkovski bo že oktobra na prostosti. To je na radiu Eho Moskvi napovedal glavni urednik časopisa Zavtra Aleksander Prohanov. Skliceval se je na dobro obveščeni vir. Dejal je še, da se je Hodorkovski v zameno za prostost že odpovedal vsakršnemu političnemu delovanju. »Glede Hodorkovskega je stvar rešena,« je zatrdil Prohonov in dodal, da bo že sklenjeni dogovor uresničen šele jeseni, saj se morajo v državi prej zgoditi pomembne spremembe.
Moskva – Ob dnevu Rusije, največjem ruskem prazniku, so v ruskem glavnem mestu vihrale ruske zastave, vsepovsod so se bohotili napisi »Slava Rusiji«. Praznik se je v Rusiji že povsem udomačil, čeprav ga pod tem imenom poznajo šele šest let. Prej se je imenoval dan neodvisnosti; 12. junija 1990 so namreč v ruski dumi razglasili suverenost. Ker številne Ruse to spominja predvsem na boleči razpad Sovjetske zveze, je nekdanji ruski predsednik Vladimir Putin za praznik izbral politično manj kočljiv naziv.
Derbent – V Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu, se je islam zasidral že v 7. stoletju in še dandanes je to najbolj religiozna ruska republika. Po perestrojki je postal znan tudi kot središče islamskega fundamentalizma, poimenovanega vahabizem, pripadniki katerega so med prvo čečensko vojno (1994–96) ustanovil oboroženo krilo pod vodstvom zloglasnega Ibn ul Hataba. Ta je leta 1999 skupaj s čečenskim poveljnikom Šamilom Basajevom vdrl v Dagestan, kar je bil povod za drugo čečensko vojno. Čeprav je vahabizem od takrat prepovedan, njegovi privrženci na Kavkazu še vedno povzročajo težave, pove Mahmud Hadži, imam Derbenta, najbolj južnega ruskega mesta. Za vplivnega dagestanskega verskega voditelja je vahabizem rak islama, ki po njegovem mnenju nima možnosti za uspeh.
Moskva – Rusija bo dobila svoj praznik svetega Valentina ali svoj dan ljubezni. Na predlog Valentine Petrenko, vodje odbora za zdravje in socialo pri Svetu federacij, bodo po vsej Rusiji 8. julija prvič praznovali dan družinske ljubezni in sreče. Že ime novega praznika, ki sicer ne bo dela prost dan, kaže, da ne gre zgolj za rusko različico valentinovega, ki ga v Rusiji praznujejo šele od razpada Sovjetske zveze, ampak za praznik odgovorne ljubezni v družini. Nič kaj dober zgled ni po pisanju tabloidov v zadnjem času ruski predsednik Vladimir Putin, ki je vseh osem let na oblasti vneto zagovarjal družinske vrednote.
Ko je ruski predsednik Vladimir Putin ob začetku prvega predsedniškega mandata začel drugo vojno v Čečeniji, je 25-letni ruski poročnik Pavel Levurda v pismu materi zapisal: »Grozni je obkoljen z vseh strani. Spopadi so siloviti. Streljanje ne preneha niti za minuto. Mesto gori. Nebo je popolnoma črno.« Zdaj, ko se Putin po osmih letih poslavlja s položaja, v čečenskem glavnem mestu od krogel prerešetanih pročelij ni več. Nadomestila so jih moderna poslopja pastelnih barv.
Grozni, Šali – Dvorano mestnega sveta v Šaliju krasijo portreti ruskega predsednika Vladimirja Putina, proruskega čečenskega predsednika Ramzana Kadirova in njegovega očeta Ahmada Kadirova. Dvorana zelo spominja na sovjetske čase, takšen pa je bil na decembrskih parlamentarnih volitvah tudi rezultat vladajoče stranke Enotna Rusija, ki je v Čečeniji dobila več kakor 99 odstotkov glasov. Zdaj se v tej nemirni ruski republiki pripravljajo na predsedniške volitve. »V Čečenijo se vračajo številni begunci, zato utegne Dmitrij Medvedjev dobiti še več glasov. Morda kar sto odstotkov,« je nadvse resno napovedal Sabijev Abdulah Habijev, namestnik vodje šalijskega okrožja. Na vprašanje, ali bodo potem fotografije Putina zamenjali s portreti Medvedjeva, pa je odgovoril: »Putin bo ostal, razobesili pa bomo tudi slike Medvedjeva.«
Beslan – Beslan je tri leta po najhujšem in najbolj okrutnem terorističnem napadu v ruski zgodovini še vedno predvsem mesto žalosti in žalovanja. Pravzaprav je naselje s 30.000 prebivalci en sam ogromen spomenik tragediji, v kateri je umrlo 330 ljudi, med njimi kar 177 otrok. Napad teroristov iz sosednje Ingušetije je poleg tega napovedal konec sloge v Severni Osetiji, kjer živi kar 100 različnih narodnosti. Inguši v tej ruski republiki na Kavkazu niso več dobrodošli, in pred meseci je neznano kam po neuradnih informacijah menda izginil celo inguški avtobus.
Moskva – Ob 90. obletnici oktobrske revolucije je po raziskavi Fundacije za javno mnenje kar 40 odstotkov Rusov ocenilo, da je bila boljševistična revolucija nekaj pozitivnega, le devet odstotkov pa je to poglavje ruske zgodovine označilo za nacionalno katastrofo. Rusi so prav tako še vedno precej bolj naklonjeni komunističnim voditeljem, kot sta bila Vladimir Ilič Lenin in Josip Visarionovič Stalin, kot pa denimo ruskemu carju Nikolaju II., ki so ga boljševiki skupaj z ženo in petimi otroki usmrtili, potem ko so jih leto dni zadrževali v hišnem priporu v Jekaterinburgu.
