Moskva – Če ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz ne bo pravi čas poravnalo svojih februarskih obveznosti, bo ruski plinski monopolist Gazprom znova prisiljen zapreti pipe, je včeraj poročal ruski poslovni dnevnik Kommersant, ki se sklicuje na zasedanje sveta direktorjev Gazproma v torek. Na njem je finančni direktor Andrej Kruglov jasno in glasno napovedal: »Če 310 milijonov evrov iz februarskega dolga ne bomo dobili do 7. marca, bomo prisiljeni Ukrajini še enkrat zapreti pipe.«
Moskva – Nekdaj najbogatejši Rus in zdaj najbolj znani ruski zapornik Mihail Hodorkovski, ki so ga s sodelavcem Platonom Lebedovom v torek iz sibirskega zapora Čita prepeljali v Moskvo, je po vrnitvi v rojstni kraj vendarle doživel nekaj svetlih trenutkov. Sodišče mu je namreč dovolilo srečanje z ženo Inno in skupino petih odvetnikov, včeraj pa je moskovsko sodišče zavrnilo tudi tožbo nekdanjega sojetnika, ki ga obtožuje spolnega napada.
»Zakaj ljubim Rusijo? / Zaradi modrega neba, / zvonov cerkvenega zvona, / ki vodi nas v boj do zmage / in poje slavo Rusiji …« Pesem 22-letne Svetlane Avvakumove na prvi pogled deluje povsem neškodljivo, skorajda tankočutno. V resnici skriva subtilno sporočilo, ki na tisoče mladih pripadnikov ruske skrajne desnice poziva v boj proti »tujim okupatorjem«. Nadobudno »pesnico« so decembra lani izpustili iz 11-mesečnega pripora, kjer je pristala, ker je snemala brutalno znašanje 17-letnih skinheadov Arturja Rina in Pavla Skačevskega nad mladim Kitajcem.
Moskva – Na moskovskem vojaškem sodišču se je včeraj končal proces proti trem obtoženim sodelovanja pri umoru kritične novinarke Ane Politkovske, brez dvoma najbolj razvpiti sodni primer v sodobni ruski zgodovini. Nekdanjega sodelavca notranjega ministrstva Sergeja Hadžikurbanova in čečenska brata Džabraila in Ibrahima Mahmudova je porota oprostila po dveurnem razmisleku. Izpustili so tudi bivšega podpolkovnika ruske tajne službe FSB Pavla Rjaguzova, ki ga je obtožnica z umorom povezovala samo posredno. Osumljen je bil, da je priskrbel novinarkin naslov.
Moskva – Na otoku Sahalin na ruskem Daljnem vzhodu, so včeraj slovesno zagnali prvi ruski terminal za utekočinjenje plina, ki bo na leto zagotovil 9,8 milijona ton utekočinjenega naravnega plina (LNG). Kar 65 odstotkov tega plina bo Rusija izvozila na Japonsko, zato se je slovesnosti udeležil tudi japonski premier Taro Aso, kar je bil sploh prvi obisk japonskega predsednika vlade na Sahalinu po drugi svetovni vojni. Tja je pripotoval na osebno povabilo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, s katerim sta se pri 17 stopinjah pod ničlo pogovarjala o energetskih in ozemeljskih vprašanjih.
Moskva – Rusija se je bliskovito in z izjemno naklonjenostjo odzvala na informacije, po katerih naj bi ji ameriški predsednik Barack Obama predlagal vzajemno zmanjšanje števila jedrskih konic, pa četudi uradnega predloga o tem še ni prejela. V Moskvi pravijo, da ni razloga za dvom o dobrih namenih nove ameriške administracije, od katere si obetajo tudi opustitev načrtov za postavitev protiraketnega ščita v Evropi. Obama, ki naj bi po nepotrjenih informacijah pripotoval na uradni obisk v Rusijo že aprila, tudi o tej temi sicer za zdaj še ni rekel nič.
Moskva - Ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko se bosta v zgodovino zapisala kot politika, ki sta rešila najtežji in najdaljši rusko-ukrajinski plinski spor. Ni bilo lahko, priznava Timošenkova, in lahko ji verjamemo. Sogovornika sta namreč za pogajalsko mizo v ruski Beli hiši prebedela vso noč. Takoj po sklenitvi dogovora so pri ruskem Gazpromu in ukrajinskem Naftogazu začeli pripravljati pogodbo, ki naj bi jo po zagotovilih obeh strani podpisali danes na dan, ko naj bi proti energetsko podhranjeni Evropi stekla tudi prva pošiljka modre energije.
Na pogovorih o izhodu iz plinske krize do konca redakcije niso uspeli presekati gordijskega vozla in razočaranja nista mogli skriti niti Rusija niti EU. Češko predsedstvo EU je pozno zvečer brez ovinkarjenja sporočilo, da so s pogovori nezadovoljni, saj so pričakovali rešitev zapleta. V uradu ruskega premiera Vladimirja Putina – ta je v Dresdnu priznal, da ima Rusija zaradi spora velike denarne izgube, trpi pa tudi njen ugled – jim niso ostali dolžni.
