Moskva – Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun bo danes pripotoval na dvodnevni uradni obisk v Rusijo, kjer bo po navedbah ruskih medijev z generalnim sekretarjem Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKB ) Nikolajem Bordjužem podpisal deklaracijo o sodelovanju. Tako bo postsovjetska varnostna organizacija, v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan, postala »enakopravna alternativa zvezi Nato«, kar je že dolgo njena ambicija. Združeni narodi so podoben dogovor z Natom sklenili že leta 2008, vendar so ga v Rusiji označili za nezakonitega, saj je bil sprejet v precejšnji tajnosti. Oba dokumenta se nanašata predvsem na sodelovanje v Afganistanu.
Moskva – Na gruzinski televizijski postaji Imedi so v soboto poskrbeli za prvovrsten škandal. Objavili so oddajo, v kateri so predstavili »simulacijo najstrašnejšega dne v zgodovini Gruzije«, v kateri so poročali o ruski invaziji na Gruzijo, izvedeni na izrecno željo gruzinske opozicije, ki je ruske enote zaprosila za posredovanje v nemirih v Tbilisiju. Za piko na i so dodali še novico o smrti predsednika Mihaila Saakašvilija.
Moskva – Ruski veleposlanik pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin je včeraj zavrnil ponudbo mednarodno nepriznane Pridnestrske republike, ki je Rusijo povabila, da v odgovor na ameriške načrte za postavitev protiraketnega ščita v Romuniji in Bolgariji na njenem ozemlju namesti raketne sisteme iskander. Za to so se odločili, ker bi takšna poteza utegnila povzročiti resen regionalni spor ali celo vojno, je pojasnil Rogozin.
Moskva – Ruski časniki so na predvečer konference o Afganistanu objavili izhodišča, s katerimi je v London odpotovala ruska delegacija. Razkrili so, da bo Rusija poskušala za svoja podjetja pridobiti pravico za obnovo 142 tovarn in infrastrukturnih objektov, ki so jih med leti 1952 in 1988 zgradili sovjetski strokovnjaki. Gre za hidroelektrarno Pul-i-Kumri na reki Kunduz, jez Naglu na reki Kabul, predor Salang skozi gorovje Hindukuš in tovarno gnojil v Mazar-i-Sharifu. Po nekaterih podatkih naj bi omenjeni objekti v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja predstavljali kar 60 odstotkov afganistanskega BDP.
Moskva – Veleposlaniki držav članic Nata so na zasedanju v Bruslju v sredo obsodili rusko-belorusko vojaško vajo Zahod-2009, ki je sredi septembra potekala na poligonu Hmeljovka v Belorusiji, v njej pa je sodelovalo več kot 12.000 ruskih in beloruskih vojakov, 63 letal, 40 helikopterjev, 470 vojaških oklepnih vozil, 228 tankov in 234 kosov artilerije. »Gre za najobsežnejšo vojaško vajo po koncu hladne vojne, Rusija pa nanjo ni povabila opazovalcev,« je zaskrbljenost izrazil tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. Poudaril je, da je Rusija s tem kršila dunajski dogovor o zmanjšanju vojaške grožnje in krepitvi zaupanja v Evropi, ki ga je leta 1999 podpisalo 55 članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, potem pa se je popravil. Dejal je, »da do kršitev dunajskih konvencij vendarle ni prišlo.«
Moskva – Po obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Washingtonu je očitno znova posijal žarek upanja za prihodnje sodelovanje med Rusijo in Natom. Vsaj tako je vodja ruske diplomacije zatrdil po pogovoru z ameriškim predsednikom Barackom Obamo in ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. »Upam, da bodo umetno ustvarjene ovire premagane že v bližnji prihodnosti in da bo to pomembno telo nadaljevalo delo na temeljih, ki smo si jih zamislili ob njegovi ustanovitvi,« je novinarjem sporočil po pogovorih. Označil jih je za produktivne, pri čemer je imel po lastnih navedbah v mislih njihovo konstruktivno, skorajda poslovno naravo.
Moskva – V vojaškem oporišču Vaziani v bližini Tbilisija so se včeraj začele enomesečne vojaške vaje zveze Nato in nekaterih partnerskih držav. Med njimi ni Kazahstana, Latvije, Estonije, Moldavije, Srbije in Armenije, kjer so udeležbo v zadnjem trenutku odpovedali. Malo zaradi nasprotovanja Rusije, še bolj pa zaradi trenutnih razmer v Gruziji, kjer se je na predvečer vojaških manevrov uprl gruzinski tankovski bataljon. Odnosi med Natom in Rusijo so na mrtvi točki tudi zaradi diplomatskega škandala, potem ko so iz Bruslja izgnali dva ruska diplomata, Moskva pa je odgovorila s povračilnimi ukrepi.
Moskva – Pri severnoatlantskem zavezništvu so dialog z Rusijo vzpostavili že leta 1991, temelji za bolj formalno sodelovanje pa so bili postavljeni leta 2002, ko je bil ustanovljen svet Nato-Rusija, ki je postal glavni forum za reševanje odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani je zavezništvo sodelovanje z Rusijo zamrznilo, prejšnji mesec pa so ga obnovili. Rusija bo odločitev o obnovitvi sodelovanja sprejela šele po majskem zasedanju zunanjih ministrov Nata, ko bo jasno, ali so ruskim zadržkom prisluhnili. Vprašanje članstva Gruzije in Ukrajine je slej ko prej glavni kamen spotike.
Moskva – Včeraj je minilo natanko 20 let od ponižujočega umika sovjetskih enot iz Afganistana, kjer je življenje izgubilo od 14 do 15 tisoč sovjetskih vojakov. Prav v času tragične obletnice je rusko vodstvo namignilo, da razmišlja o bolj aktivnem sodelovanju v boju proti talibom. Tako naj bi Rusija že v kratkem prižgala zeleno luč za transport nevojaške opreme Nata čez svoje ozemlje, zavezniškim enotam pa naj bi v uporabo ponudila tudi svoje transportno letalo. »Svojih enot nikakor ne nameravamo znova poslati v Afganistan,« je meje ruskega sodelovanja postavil poročnik Oleg Kulikov, veteran afganistanske vojne in predavatelj na moskovski univerzi za obrambo.
