Moskva – Na glavni aveniji Rustaveli v Tbilisiju so protestniki že od 21. maja pozivali k odstopu gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija. Gruzinska oblast je demonstracije avtorizirala do 25. maja, nato bi morali zbrani v skladu z odlokom oblasti izprazniti glavno ulico, kjer je bila včeraj vojaška parada ob 20. obletnici neodvisnosti. Opozicijska voditeljica Nino Burdžanadze je ob jubileju napovedala novo revolucijo, doživela pa je dobesedno hladen tuš. Gruzinska oblast je protestnike razgnala z vodnimi topovi, solzilcem in slepimi naboji. V nočnem kaosu sta umrla dva človeka, 40 jih je bilo ranjenih.
Moskva – V Gruziji so se 21. maja začele množične demonstracije opozicije, na katerih zahteva odstop gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki je državo po besedah njegove nekdanje desne roke in zdaj ostre nasprotnice Nino Burdžanadze »spremenil v diktaturo, primerljivo z nekdanjo Sovjetsko zvezo«. Nekdanja predsednica parlamenta in zdaj ena od voditeljic opozicijske Ljudske skupščine je o trenutnih razmerah v Gruziji in zahtevah opozicije spregovorila na videokonferenci, ki so jo organizirali pri tiskovni agenciji Ria Novosti. Napovedala je, da se bo 26. maja, ko naj bi v Gruziji z razkošno vojaško parado počastili 20. obletnico revolucije, v Tbilisiju zbralo še več nasprotnikov Saakašvilijevega režima.
Moskva – »Vedno smo se zavzemali za pogajanja z Rusijo, a so naša vabila k dialogu vselej zelo grobo zavrnili. Nimam druge možnosti, kakor da se obrnem k moralni avtoriteti evropskega parlamenta in sprejmem enostransko zavezo o neuporabi sile,« se je gruzinski predsednik Mihail Saakašvili v intervjuju za francoski Figaro zavezal, da gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije ne bo poskušal še enkrat pokoriti s silo. Še isti dan je obljubo ponovil tudi pred evropskim parlamentom v Strasbourgu. Pred tem so pri ruski Nezavisimi Gazeti poročali, da se je v Londonu srečal z ruskim poslovnežem, ki je blizu Kremlju, in se z njim menda pogovarjal o obnovitvi diplomatskih odnosov, pretrganih po petdnevni gruzinsko-ruski vojni. Po spopadu je Rusija priznala samostojnost Južne Osetije in Abhazije, ki sta zdaj nekakšna ruska protektorata.
Moskva – »Dvajset let po padcu berlinskega zidu imata Nato in Rusija enkratno priložnost, da presežeta hladnovojno zapuščino medsebojnega nezaupanja in začneta graditi odnose, ki ne bodo temeljili na pretiranih percepcijah o medsebojnih grožnjah,« so poudarili v poročilu, ki sta ga pred vrhom v Lizboni pripravila mednarodni Inštitut za strateške študije (IISS) in moskovski Inštitut za sodobni razvoj (INSO), ki svetuje tudi predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Ta se bo v Lizboni udeležil zasedanja sveta Nato-Rusija, prvega po gruzinsko-ruski vojni v Južni Osetiji avgusta 2008. »Odnos Medvedjeva me je navdušil. Strinja se, da srečanje v Lizboni ponuja priložnost, da skupaj zgradimo moderno, trpežno in dolgoročno strateško partnerstvo,« je zgodovinsko srečanje za Ria Novosti napovedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
Moskva – Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je znašel v sila nerodni situaciji. S svojo protirusko retoriko, nepriznanjem samostojnosti gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije ter osebnimi žalitvami na račun ruskega premierja Vladimirja Putina, ki ga je označil za »glavnega sovražnika ruskega naroda«, je kot kaže dokončno zapravil naklonjenost glavnega sponzorja – Rusije. Ta je svoji sosedi s pomočjo kreditov ter poceni nafte in plina omogočala, da je ostala v izolaciji, zdaj pa se je morala po pomoč zateči k Evropski uniji, ki v zameno zahteva korenite demokratične reforme.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin bo zvečer pripotoval na uradni obisk v Francijo, kjer se bo jutri srečal s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, ki je v začetku tedna že gostil tudi njegovega največjega sovražnika, gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija. Gruzija se je po rusko-gruzinski vojni avgusta 2008 znašla v precejšnji izolaciji in Saakašvilija niti enkrat niso povabili na uradni obisk v kako od evropskih držav, Rusija pa je spričo ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih precej utrdila svojo pozicijo.
Moskva – Zaradi tragične nesreče poljskega predsednika Lecha Kaczynskega, ki je skupaj z ženo in 94 člani poljske delegacije umrl med pristajanjem letala na letališču v ruskem Smolensku, je gruzinski predsednik Mihail Saakašvili menda obseden s skrbjo za lastno varnost. Po trditvah gruzinske opozicije je v zasebno letalo Bombardier Challenger, za katero je domnevno odštel kar 56 milijonov dolarjev proračunskih sredstev, vgradil katapultni sedež, vreden kar sedem milijonov dolarjev. V njegovem uradu takšne navedbe odločno zanikajo.
Moskva – V gruzinski prestolnici Tbilisi so dan neodvisnosti proslavili z razkošno vojaško parado, ki so jo pripravili prvič po vojni z Rusijo leta 2008. Po tej vojni je Moskva priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, kjer so zdaj nameščeni ruski vojaki, po njej pa so se zgledovale le še tri države. Vse druge podpirajo ozemeljsko celovitost Gruzije, kar so ZDA poudarile tudi na praznični dan. Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili ga je izrabil za nov verbalni napad na Rusijo, gruzinska opozicija, ki se zavzema za normalizacijo odnosov z Moskvo, pa je pripravila demonstracije.
