Moskva – Gruzija in Rusija sta včeraj zarana izmenjali vojne ujetnike, ob 14. uri po srednjeevropskem času pa je iz Gruzije prišla še ena spodbudna novica. Ruske enote so se vendarle začele umikati iz Gorija, kar so potrdili tudi številni novinarji, ki jih je rusko zunanje ministrstvo pripeljalo v mesto posebej za to priložnost. »Gre za eno od prvih enot, ki se umika,« so sporočili iz zunanjega ministrstva v Moskvi. Za ta korak so se odločili po odločnem pozivu k umiku, ki so ga na Rusijo naslovili na zasedanju zunanjih ministrov Nata.
Moskva – »Umik ruskih mirovnih enot se je začel. Rusija je končala operacijo, s katero je preprečila gruzinsko agresijo na Južno Osetijo,« je malo po eni uri popoldne po lokalnem času v Moskvi oznanil namestnik načelnika generalštaba ruske vojske Anatolij Nogovicin. Gruzinska stran ga je kmalu postavila na laž. »Situacija je nespremenjena. Nobenih znamenj umika ni,« je sporočil sekretar gruzinskega sveta za nacionalno varnost Aleksander Lomaja. Gruzinske trditve so potrdili novinarji na okupiranih ozemljih.
Tbilisi, Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je francoskemu predsedniku Nicholasu Sarkozyju v telefonskem pogovoru zagotovil, da bo Rusija danes okoli poldneva začela umikati svoje čete, nameščene v Gruziji. Kakor so sporočili iz Kremlja, bodo tam ostale mirovne enote, katerih obsega za zdaj ne navajajo. To pri gruzinskem vodstvu že zbuja strah pred časovno neomejeno rusko vojaško navzočnostjo v Gruziji; to dajejo slutiti tudi izjave ruskega vodstva. Francoski predsednik je Moskvo pozval, naj spoštuje določbe mirovnega sporazuma o hitrem in popolnem umiku ruske vojske, saj drugačen razplet lahko resno ogrozi odnose med Rusijo in Evropsko unijo.
Tbilisi – Ko so gruzinske televizijske postaje v ponedeljek zvečer poročale, da se ruska vojska bliža Tbilisiju, so se prestrašeni prebivalci zgrnili v trgovine in jih povsem izpraznili, pred bencinskimi črpalkami pa so se nabrale dolge kolone. V mestu je bilo opaziti z vojaki natlačene tovornjake. Številni prebivalci so svoje najbližje odpeljali proti Armeniji. »Na meji je nastala dolga kolona in pripadniki gruzinske elite so carinike moledovali, naj jih brez čakanja spustijo čez mejo. Ni jim uspelo. V vrsto so se morali postaviti kakor vsi drugi,« mi je dogajanje na meji opisal znanec Mihail. Ta že tri dni preklinja gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki da je kriv za številne nepotrebne žrtve.
Tbilisi – Čeprav je Gruzija v nedeljo napovedala enostransko prekinitev ognja, so glavno mesto Tbilisi do zgodnjega jutra preletavala ruska letala. Ko je tarča napada postal letalski radar v bližini mednarodnega letališča, je silovita eksplozija odmevala po vsem mestu. Bombe so še naprej padale tudi po mestu Gori, ki sta ga včeraj obiskala gruzinski predsednik Mihail Saakašvili in francoski predsednik Bernard Kouchner. Na njegovo prigovarjanje je Saakašvili privolil v mirovni načrt, katerega prvi korak je popolno premirje, ki bi omogočilo oskrbo ranjenih.
Tbilisi – Po poročanju mednarodnih človekoljubnih organizacij je v rusko republiko Severno Osetijo pribežalo 30.000 ljudi, kakih 6000 se jih je zateklo v Tbilisi. Če se bo konflikt stopnjeval, bo po ocenah Mednarodnega odbora Rdečega križa v gruzinsko glavno mesto v prihodnjih dneh pribežalo 10.000 do 20.000 beguncev. V Gruzijo je že prispelo 30 ton humanitarne pomoči iz Francije, evropska komisija pa je v človekoljubne namene že namenila milijon evrov.
Ergneti, Tbilisi – Gruzinsko glavno mesto je včeraj popoldne zajela panika zaradi novice, da so ruska letala bombardirala gruzinsko vojaško bazo Vazijani, kjer so tudi ameriški vojaški inštruktorji. Prebivalci se bojijo, da bodo napadli Tbilisi. »Mislim, da bom moral v vojno. Čeprav so pri nas edinci po zakonu tega oproščeni, tovarišev, od katerih so dva že vpoklicali, ne bom pustil na cedilu,« je včeraj v Tbilisiju na glas razmišljal študent Miša. Kmalu zatem so ga po telefonu obvestili, da so ruski tanki že prihrumeli v južnoosetinsko glavno mesto Chinvali, ki ga je pred tem osvojila gruzinska vojska. »V Chinvaliju se začenja tretja Čečenija!« je bil osupel.
