Ergneti, Tbilisi – Gruzinsko glavno mesto je včeraj popoldne zajela panika zaradi novice, da so ruska letala bombardirala gruzinsko vojaško bazo Vazijani, kjer so tudi ameriški vojaški inštruktorji. Prebivalci se bojijo, da bodo napadli Tbilisi. »Mislim, da bom moral v vojno. Čeprav so pri nas edinci po zakonu tega oproščeni, tovarišev, od katerih so dva že vpoklicali, ne bom pustil na cedilu,« je včeraj v Tbilisiju na glas razmišljal študent Miša. Kmalu zatem so ga po telefonu obvestili, da so ruski tanki že prihrumeli v južnoosetinsko glavno mesto Chinvali, ki ga je pred tem osvojila gruzinska vojska. »V Chinvaliju se začenja tretja Čečenija!« je bil osupel.
Moskva – Ruski diplomati bi se morali pri zaščiti nacionalnih interesov izogibati konfrontaciji, je ruskim diplomatov včeraj položil na srce ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Takoj zatem se je sam spustil v konfrontacijo, zvenel pa je skoraj tako kot njegov predhodnik Vladimir Putin v najboljših časih. Napovedal je, da se bo Rusija ustrezno odzvala na ameriške načrte o protiraketnem ščitu v Evropi, ostro je kritiziral neodvisnost Kosova, vojno v Iraku, izjavil pa je tudi, da je Nato s koncem hladne vojne postal zastarela organizacija. Ob nekaterih nedavnih ruskih potezah se je mednarodna skupnost sicer spet začela spraševati: Je hladna vojna res končana?
Moskva – »Rusija bi morala opustiti zastraševanje nekdanjih republik Sovjetske zveze,« je po obisku v Gruziji izjavila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. Ob tem je Rusijo pozvala, naj namesto tega, da prispeva k zaostrovanju, v obeh gruzinskih separatističnih pokrajinah, Abhaziji in Južni Osetiji, pomaga pri reševanju krize. Kot je rekla, se zavzema za začetek pogajanj na najvišji ravni, s katerimi bi dosegli rešitev dolgotrajnega spora. Riceova je Tbilisi obiskala, da bi ublažila stopnjevanje napetosti in da bi Gruziji vnovič izrazila podporo na poti v zvezo Nato. O tem bodo članice zavezništva znova odločale decembra letos.
Moskva – Za trenutno svetovno gospodarsko krizo je kriva agresivna ameriška gospodarska politika. Rešitev iz težav lahko ponudi Rusija, ki postaja energetska supersila. To je kratka sinteza govora ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki ga je imel na 12. gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, ki je v nedeljo zaprl svoja vrata. Govor je bil tudi prvi gospodarski nastop Medvedjeva po njegovi prisegi. V svojem rojstnem mestu, ki je znano kot »rusko okno v Evropo«, je Medvedjev prvič gostil zasedanje Skupnosti neodvisnih držav in se na štiri oči prvič srečal s predsednikoma sosednjih Ukrajine in Gruzije, s katerima ima Rusija v zadnjih mesecih največ sporov.
Moskva – »Upam na konstruktiven dialog med državama, s katerim bomo vzpostavili dobrososedske odnose ter stabilnost in varnost na Kavkazu. Gruzincem, s katerimi nas povezuje dolgoletno prijateljstvo, iskreno želim mir in blaginjo,« je v čestitki ob 90. obletnici gruzinske neodvisnosti zapisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Izjava napoveduje novo poglavje v odnosih med Tbilisijem in Moskvo, ki so se zaostrili zaradi ruske krepitve vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, do katere je prišlo ob izteku predsedniškega mandata Vladimirja Putina. V tem času je bilo nad Abhazijo sestreljeno tudi gruzinsko brezpilotno vohunsko letalo; Gruzija je nemudoma obtožila Rusijo, ki je te trditve zavrnila. Zdaj je gruzinsko plat zgodbe potrdila komisija Združenih narodov, vendar je Moskva tudi to poročilo že zavrnila.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odločitev o krepitvi diplomatskih vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, ki sta na ruske oblasti pred kratkim naslovili prošnjo za priznanje, k temu pa je ruska duma že pozvala tudi Putina. Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili je nemudoma sklical izredno zasedanje varnostnega sveta, po katerem je gruzinski zunanji minister David Bakradze označil rusko odločitev za »legalizacijo de facto odcepitve«. Poznavalci so, nasprotno, prepričani, da se Rusija za priznanje separatističnih režimov na postsovjetskem prostranstvu ne bo odločila, saj se boji podobnih zahtev znotraj svojih meja, denimo na Severnem Kavkazu.
Moskva – »Če bo članstvo Ukrajine in Gruzije v Natu postalo praktično vprašanje, bo to imelo resne posledice za naše odnose z Združenimi državami ter tudi odnose z Natom kot organizacijo,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov poskrbel za ohranjanje pritiska na ameriškega predsednika Georga Busha. Ta se v znak podpore ukrajinskemu članstvu danes odpravlja v Ukrajino, ki ji kljub iskreni želji ne bo mogel zagotoviti, da bo skupaj z Gruzijo že na vrhu v Bukarešti povabljena v severnoatlanstsko zavezništvo. Proti temu sta se namreč javno že izrekli Nemčija in Francija; zato sta bili že deležni obtožb, da sta podlegli ruskemu energetskemu izsiljevanju.
V Rusiji danes volijo tretjega predsednika države, ki bo na tem položaju po osmih letih zamenjal Vladimirja Putina. Brez vsakršnega tveganja je mogoče napovedati, da bo to postal prvi namestnik premiera Dmitrij Medvedjev, ki ga je Putin izbral za svojega naslednika. Nobena skrivnost tudi ni, da se odhajajoči predsednik še ne bo upokojil, ampak bo prevzel funkcijo premiera, ki bo s tega položaja vsaj še nekaj časa vodil državo.
Oblasti separatističnih gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije so v četrtek sporočile, da bodo že v naslednjih dneh na Rusijo, Skupnost neodvisnih držav in Združene narode naslovile prošnjo za priznanje neodvisnosti. Pridružila se jim bo tudi moldavska Pridnestrska republika.
Moskva – Gruzijska opozicija je za torek obljubljala množične demonstracije zaradi domnevne volilne prevare, ki pa jo je včeraj pred poslopjem televizije Rustaveli obsodila le peščica privržencev drugouvrščenega predsedniškega kandidata Levana Gačečiladzeja. Ta je poskrbel za precej bolj odmevno akcijo: s še nekaj opozicijskimi voditelji je vdrl v poslopje osrednje volilne komisije in od njenega predsednika Levana Tarknišvilija zahteval odstop. Napovedal je gladovno stavko, če ne bo drugega kroga predsedniških volitev.
