Moskva – Natanko 500 dni od uvedbe finančne blokade proti spletni strani WikiLeaks je njen ustanovitelj Julian Assange na ruski televizijski postaji v angleškem jeziku Russia Today (RT) premierno predstavil svojo oddajo z naslovom Svet jutri.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je le dan po visokih rusko-sirskih pogajanjih, ki so jih raztrgali v ZDA in evropskih prestolnicah, zahod posvaril, naj se v primeru Sirije ne obnaša kot »slon v trgovini s porcelanom«. Medtem se nasilje sirskega režima nad lastnim prebivalstvom še stopnjuje.
Moskva – Le nekaj ur po ruskem vetu na resolucijo varnostnega sveta o Siriji je bilo rusko veleposlaništvo v Libiji tarča napada, na rusko diplomacijo pa so se hudovali tudi v prestolnicah zahodnih in arabskih držav. Veto je posledica slabih izkušenj iz Libije, pa tudi ruskih interesov v Siriji.
Moskva – Na predvečer začetka konference v Münchnu je ruski državni Prvi program predvajal dokumentarec, v katerem je ruski premier Vladimir Putin ponovil že znano stališče, da je ameriški protiraketni ščit usmerjen proti Rusiji.
Moskva – Po enem najbolj krvavih dnevov v skoraj leto dni dolgi sirski vstaji, v katerem je bilo po poročanju opozicijskih aktivistov ubitih 70 ljudi, se je sirska opozicija odpravila v Moskvo, ki je prejšnji mesec skupaj z uradnim Pekingom vložila veto na resolucijo o usmerjenih sankcijah proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Moskva – Britanija, Francija, Nemčija in Portugalska so v sredo v varnostnem svetu Združenih narodov predstavile osnutek resolucije o Siriji, v kateri obsojajo tako nasilje režima predsednika Bašarja al Asada nad opozicijskimi protestniki kot tudi nasilje nad varnostnimi službami, ne vsebuje pa poziva k vojaškemu posredovanju. O resoluciji naj bi v prihodnjih dneh glasovali v varnostnem svetu Združenih narodov, kjer ruske podpore ne kaže pričakovati. Iz izjav visokih ruskih predstavnikov je mogoče razbrati, da je to posledica slabih izkušenj iz Libije, kjer naj bi zavezniške enote presegle pooblastila iz resolucije številka 1973. Za rusko zadržanost so zaslužni tudi ruski interesi v Siriji, ki ruskemu vojaškemu ladjevju omogoča dostop do Sredozemskega morja.
Nedavna raziskava uglednega Berkmanovega centra, ki deluje v okviru harvardske univerze in se posveča raziskovanjem novih tehnologij, je ključ za uspeh oranžne revolucije v Ukrajini pred petimi leti našla v mobilnih telefonih in SMS-sporočilih. »Pokritost z mobilno telefonijo poveča verjetnost, da se bo zgodil nasilni državni prevrat,« je ena od ključnih ugotovitev. Tudi zaradi nje so med nedavnimi protesti v Moldaviji in Gruziji, leta 2006 pa tudi v Belorusiji, oblasti najprej poskrbele, da mobilni telefoni na kraju demonstracij niso delovali.
Zaradi ukrajinskih domnevnih kraj plina je Rusija minuli teden zaprla dovod plina v plinovod, ki napaja precejšen delež plinskih porabnikov v Evropi. Ljudje po vsej stari celini so upirali oči v svoje radiatorje in upali, da bo ruska jeza prešla vsaj tako hitro kot pred tremi leti. Analitiki in komentatorji so kar tekmovali z odgovori na temo, kaj je s tem pravzaprav želela doseči Rusija.
