Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Avtonomna ukrajinska republika Krim je zgodovinsko pripadala Rusiji, leta 1954 pa jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil sam Ukrajinec, podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini. Po razpadu Sovjetske zveze se je pretežno rusko govoreči Krim poskušal odcepiti od Ukrajine, a mu to ni uspelo. Z referendumsko odločitvijo iz leta 1994 je dobil status avtonomne ukrajinske republike, ki ohranja tesne vezi z Rusijo, kar je razumljivo, saj je med prebivalci kar 60 odstotkov Rusov. 25 odstotkov od nekaj manj kot dveh milijonov prebivalcev je Ukrajincev, ostali pa so Krimski Tatari. Ruski vpliv bo Evropska unija zdaj poskušala spodkopati s finančno pomočjo. Po predsedniških volitvah 17. januarja prihodnje leto bo namreč v gospodarski razvoj polotoka v Črnem morju vložila 12 milijonov evrov.
Moskva – V Ukrajini, ki je že dolgo v hudi gospodarski in politični krizi, se je začela kampanja pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 17. januarja. Na njih se bodo pomerili sami stari obrazi, ki so se soočili že na predsedniških volitvah leta 2004. Takrat so se stvari tako zapletle, da so pripeljale do t. i. oranžne revolucije in zmage prozahodnih sil. A tisti, ki so se pred štirimi leti povzpeli na oblast, svojih napovedi niso uresničili, zato ima tokrat največ možnosti za zmago prav takratni poraženec, predsednik Stranke regij Viktor Janukovič.
Moskva – V moldavski prestolnici Kišinjov je potekalo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav, katere predsedovanje po novem letu prevzema Rusija, že tako članica z največjim vplivom. Regionalni organizaciji, ki je zrasla na pepelu Sovjetske zveze in je povezovala vse nekdanje sovjetske republike razen baltske trojke, vse bolj grozi, da bo doživela usodo svoje predhodnice. Vrhunska zasedanja so iz leta v leto manj obiskana, vse več voditeljev postsovjetskega prostranstva pa se raje kakor na Rusijo opira na Evropsko unijo in Združene države Amerike.
Moskva – V Ukrajini so z vojaško parado proslavili 18. obletnico ukrajinske neodvisnosti, ki je po mnenju ukrajinskega vodstva »eden najpomembnejših dogodkov 20. stoletja«. Dan ukrajinske neodvisnosti je nedvomno najpomembnejši ukrajinski politični praznik, s katerim zaznamujejo sprejetje deklaracije o neodvisnosti, ki je bila v vrhovni radi (parlamentu), sprejeta 24. avgusta 1991. Prvega decembra istega leta je akt o razglasitvi ukrajinske neodvisnosti na referendumu podprlo kar 90 odstotkov prebivalcev največje evropske države, ki šteje skoraj 46 milijonov prebivalcev.
Moskva – Odnosi med Moskvo in Kijevom so na trhlih temeljih vse od oranžne revolucije 2004, ko se je na oblast povzpel prozahodni predsednik Viktor Juščenko. Njegova politika je nenehno deležna ostrih kritik ruskih oblasti, ki mu očitajo prodajo orožja Gruziji, prizadevanje za članstvo v Natu ter odločitev o umiku ruskega črnomorskega ladjevja iz pristanišča Sevastopol po izteku najemne pogodbe leta 2017. Zagotovo najostrejše kritike so nanj letele v času rusko-ukrajinskih plinskih vojn.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joseph Biden je končal obisk v Ukrajini in odpotoval v Gruzijo, kjer ga čaka enako poslanstvo kakor pred tem v Kijevu. Gruzinsko vodstvo in javnost bo poskušal prepričati, da za Združene države Amerike niso pozabljeni. V najbolj zvestih ameriških zaveznicah na postsovjetskem prostranstvu, ki si sicer že dalj časa neuspešno prizadevata za vstop v Nato in EU, je strah pred odrinjenostjo v pozabo zavel po nedavnem obisku ameriškega predsednika Baracka Obame v Rusiji.
Moskva – Ukrajinskemu predsedniku Viktorju Juščenku, ki se je na oblast povzpel z oranžno revolucijo leta 2004, se izteka petletni predsedniški mandat. Čeprav je najmanj priljubljen politik v Ukrajini, se bo na volitvah 17. januarja prihodnje leto vnovič potegoval za mesto predsednika. Kot praktično vse v ukrajinski politiki so tudi določitev datuma predsedniških volitev zaznamovali spori med Juščenkom in premierko Julijo Timošenko, ki je prav tako že potrdila svojo kandidaturo. Oba politika sta sicer v domovini precej manj priljubljena od ruskega premierja Vladimirja Putina in predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki ju podpira skorajda 60 odstotkov Ukrajincev.
Habarovsk – »Tukaj smo se srečali, da boste znali ceniti rusko veličino. Upam, da bomo lahko na vrhunskih srečanjih še naprej spoznavali geografijo. Rusija je velika država in na razpolago je še veliko težkih terenov,« je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev začel tiskovno konferenco. Njegov široki nasmešek je dal slutiti, da je z omenjeno metaforo meril na težave v rusko-evropskih odnosih.
Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom je včeraj v Sočiju s predstavniki Italije, Grčije, Bolgarije in Srbije podpisal sporazume o gradnji plinskega projekta Južni tok, ki naj bi ga v skladu s prvotnimi načrti pod Črnim morjem speljali do Bolgarije, nato pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Njegov drugi krak naj bi do južne Italije speljali čez Grčijo. Avstrija in Slovenija se z Gazpromom še pogajata. »Južni tok bo zgrajen najpozneje do leta 2015, leta 2016 pa ga bomo že zagnali. Celotna investicija bo znana, ko bomo končali študijo izvedljivosti. Pogajanja o različnih trasah in krakih še potekajo. Konec leta 2009 bo jasno, kakšna bo dejansko njegova trasa,« je za Ria Novosti komentiral neimenovani predstavnik Gazproma. Se torej na koncu lahko celo zgodi, da Slovenije v projektu sploh ne bo?