Moskva – Obdobje prenosa oblasti v Rusiji je priložnost za ocene zunanjepolitične zapuščine ruskega predsednika Vladimirja Putina in v številnih ruskih političnih in novinarskih ustanovah se v zadnjih dneh vrstijo razprave, okrogle mize in analize njegovega osemletnega dela. Ena takih je bila tudi okrogla miza z naslovom Zunanjepolitični koraki Vladimirja Putina in mednarodni dnevni red za Dmitrija Medvedjeva. Tam so se ugledni politologi, predstavniki dume in novinarji skorajda brez izjeme strinjali, da je Rusija s Putinom spet postala globalni igralec.
Moskva – Po govoru ruskega predsednika Vladimirja Putina na zasedanju sveta Nato-Rusija v Bukarešti so svetovni voditelji pozdravili njegove umirjene tone in odmik od retorike hladne vojne. Zdaj počasi prihajajo na dan podrobnosti dogajanja za zaprtimi vrati. Sodeč po njih Putin v Bukarešti vendarle ni bil le ovčka, ampak je pokazal tudi nekaj svoje volčje narave.
Bukarešta – Medsebojno sodelovanje, zaskrbljenost Moskve zaradi odločitev in ukrepov Severnoatlantskega vojaškega zavezništva ter reševanje nesporazumov in napetosti so bile prednostne naloge petkovega delovnega zasedanja sveta Rusije in Nata. Srečanje, na katerem sta sodelovala ameriški in ruski predsednik George Bush in Vladimir Putin, je potekalo na koncu tridnevnega vrhunskega zasedanja Nata v Bukarešti. Zadnje srečanje sveta Rusije in Nata na najvišji ravni je bilo pred šestimi leti v bližini Rima.
Moskva – »Če bo članstvo Ukrajine in Gruzije v Natu postalo praktično vprašanje, bo to imelo resne posledice za naše odnose z Združenimi državami ter tudi odnose z Natom kot organizacijo,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov poskrbel za ohranjanje pritiska na ameriškega predsednika Georga Busha. Ta se v znak podpore ukrajinskemu članstvu danes odpravlja v Ukrajino, ki ji kljub iskreni želji ne bo mogel zagotoviti, da bo skupaj z Gruzijo že na vrhu v Bukarešti povabljena v severnoatlanstsko zavezništvo. Proti temu sta se namreč javno že izrekli Nemčija in Francija; zato sta bili že deležni obtožb, da sta podlegli ruskemu energetskemu izsiljevanju.
Moskva – »Gre za veliko stvar. To je nekaj novega,« je neimenovani predstavnik Busheve administracije komentiral nepričakovano odločitev ameriškega predsednika, da v tokratno evropsko turnejo vključi tudi obisk Rusije. Da bo poleg Ukrajine, Romunije in Hrvaške obiskal tudi črnomorsko letovišče Soči, je ameriški predsednik George Bush sporočil šele na tiskovni konferenci v sredo. Srečanje bo 6. aprila in bo najverjetneje zadnje med Bushem in Putinom. Idejo zanj je dal ruski predsednik Vladimir Putin, ki želi z izbiro kraja srečanja popularizirati tudi prizorišče zimskih olimpijskih iger leta 2014.
Moskva - »Z zlomljeno roko ne bom tako težaven pogajalec,« se je ameriški obrambni minister Robert Gates pred srečanjem z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pošalil na račun svojega mavca. »Bomo videli,« se je ta nadvse zadržano odzval na uvodno šalo. Gates in ameriška zunanja ministrica Condoleeza Rice sta bila zaradi želje po preboju glede ameriških načrtov o postavitvi protiraketnega ščita med obiskom v Moskvi resda nadvse šarmantna in zadržana v kritikah na račun Rusije, a dvodnevni obisk na tem področju kljub temu ni prinesel otipljivih rezultatov. Ameriško delegacijo, ki se je včeraj na pogovorih sestala z ruskim obrambnim in zunanjim ministrom Anatolijem Serdjukovom in Sergejem Lavrovom, je poleg Medvedjeva sprejel tudi aktualni ruski predsednik Vladimir Putin.
Moskva – Evropo skrbi, da bo Rusija v odgovor na neodvisnost Kosova priznala samostojnost gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, istočasno pa se v nepriznani moldavski Pridnestrski republiki stvari odvijajo po obratnem scenariju. V zameno za odpoved članstvu v zvezi Nato je namreč Rusija pripravljena podpreti ozemeljsko celovitost Moldavije, je za Kommersant razkril moldavski predsednik Vladimir Voronin. To dokazuje, da Rusija z gruzinskimi separatističnimi pokrajinami mešetari predvsem zaradi teženj Gruzije po vstopu v Nato in da ima tudi ona dvojna merila.
Moskva – »Medvedjevu ne bo treba dokazovati svoje liberalnosti, ampak on je prav toliko nacionalist – in to mislim v pozitivnem smislu –, kakor sem sam. Mislim, da bo za naše partnerje enako trd oreh. Je patriot, ki bo v mednarodni skupnosti branil ruske interese.« Tako je nemški kanclerki Angeli Merkel svojega naslednika opisal ruski predsednik Vladimir Putin. Prihodnje ruske zunanjepolitične usmeritve ji je predstavil, še preden se je nemška kanclerka srečala z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Kot prva tuja državnica.
Moskva – Plinski spor med Rusijo in Ukrajino se zaostruje in bi kaj kmalu utegnil prizadeti tudi evropske porabnike, so včeraj sporočili v Kijevu. S tem so se odzvali na potezo ruskega plinskega monopolista, ki je zaradi nerešenega spora glede dolga včeraj ob 18. uri po srednjeevropskem času dobavo plina Ukrajini zmanjšal za še dodatnih 25 odstotkov. Za takšno količino je sosedi dobavo plina zmanjšal že v ponedeljek. Ukrajinska stran vztraja, da iz Rusije že zdaj dobiva kar 35 odstotkov manj plina.
