Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Karizmatična nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko, ki v zaporu preživlja sedemletno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja pri podpisu plinske pogodbe z Rusijo in je menda med letošnjimi nominiranci za Nobelovo nagrado, je še vedno v središču ukrajinske politike.
Ukrajinsko feministično gibanje Femen že od leta 2008 opozarja na enakopravnost in mlade ženske spodbuja k sodelovanju v politiki, družbenem življenju in gospodarstvu. Izbrale so toples proteste, s katerimi so v zadnjih mesecih popestrile dogajanje v številnih evropskih državah.
Moskva – »Evropska stabilnost je pomembna za Rusijo,« je Arkadij Dvorkovič, gospodarski svetovalec ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva pred vrhunskim zasedanjem G20 v Cannesu ponudil pomoč EU pri premagovanju dolžniške krize.
Moskva – EU je odpovedala srečanje z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem, na katerem naj bi uskladili še zadnje podrobnosti pridružitvenega sporazuma z Ukrajino in ustanovitve prostotrgovinskega območja. Zaušnica iz Bruslja je posledica obsodbe nekdanje premierke, ki so jo v Evropi označili za politično motivirano.
»Naveličan sem neprestanih političnih peripetij in nezaupanja. Čeprav za tukajšnje razmere ne zaslužim slabo, zaradi večne inflacije ne morem kupiti stanovanja,« je 27-letni računalniški strokovnjak Konstantin Semjonov iz ukrajinskega glavnega mesta Kijev utemeljil odločitev, da se bo prihodnji mesec odpravil s trebuhom za kruhom. Ukrajino, največjo in drugo najrevnejšo evropsko državo s skoraj 46 milijoni prebivalci, je v zadnjem desetletju zapustilo dvakrat več ljudi kot v prvem desetletju po razpadu Sovjetske zveze, ko jo je po podatkih državnega statističnega urada zaradi slabih gospodarskih razmer zapustilo od pet do sedem odstotkov prebivalcev.
Kijev – Ukrajinski politolog Aleksej Golobuckij je namestnik direktorja politične Agencije za modeliranje situacij, ki se je v Ukrajini prva začela ukvarjati z dolgoročnimi političnimi napovedmi in to ne le glede ukrajinskih notranjepolitičnih razmer, ampak tudi odnosov Ukrajine s partnerji na zahodu in v Rusiji. Zdaj so ti odnosi močno načeti zaradi obsodbe nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko, na kar se je mednarodna skupnost prvič odzvala »povsem sinhrono«. Po mnenju Golobuckega to dokazuje, da bodo pritiski pojenjali šele, ko bodo Timošenkovo izpustili iz zapora in ji omogočili politično udejstvovanje. Sodeč po njegovih napovedih bo kmalu spet na prostosti.
Kijev – Na okrožnem sodišču v Kijevu bodo predvidoma danes razglasili sodbo proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z Rusijo za dobavo plina. Sojenje so prekinili konec septembra, domnevno zato, da bi predsedniku Viktorju Janukoviču omogočili najti rešitev, s katero bi utišal kritike EU in se hkrati izognil podobi poraženca. Poznavalci razmer so napovedovali, da bo to poskušal doseči z dekriminalizacijo 365. člena kazenskega zakonika, ki za zlorabo položaja predvideva zaporno kazen, a so poslanci vrhovne rade to možnost prejšnji teden zavrnili. To pomeni, da Timošenkovo v primeru obsodbe čaka od 7 do 14 let zapora. Pred razglasitvijo »zgodovinske sodbe« smo preverili razpoloženje v taborih njenih zagovornikov in nasprotnikov.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je konec septembra potrdil, da se bo na volitvah marca prihodnje leto potegoval za tretji predsedniški mandat, zdaj pa je v uvodniku časopisa Izvestija predstavil svojo vizijo integracije postsovjetskega prostora po zgledu Evropske unije, ki jo je poimenoval Evrazijska unija. Ker sodi zunanja politika v domeno Kremlja, je predstavitev zunanjepolitičnega megaprojekta mogoče razumeti kot nedvoumno potrditev Putinovih predsedniških ambicij. Projekt dolgoročnega gospodarskega razvoja nekdanjih sovjetskih republik je razgrnil v letu dvajsete obletnice razpada ZSSR, zato so mu na zahodu nemudoma pripisali ambicije oživljanja Sovjetske zveze. Razpad sovjetskega imperija je Putin pred leti resda označil za največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja, »vendar bi bilo naivno restavrirati ali kopirati preteklost«, je zavrnil omenjene razlage.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je Evropsko unijo posvaril, da bo ruska vlada pozorno spremljala dogajanje v zvezi s preiskavo zaradi suma neupoštevanja pravil o varstvu konkurence, ki jo je evropska komisija prejšnji teden sprožila v podružnicah ruskega plinskega monopolista Gazprom v vzhodni in srednji Evropi. »Ali so že priprli kakšnega predstavnika Gazproma?« je zahteval odgovor od predsednika Gazpromove uprave Alekseja Millerja, ki je aretacije zanikal. Pri Gazpromu ne dvomijo, da gre za politično motivirano akcijo Evropske unije, ki se boji še večje odvisnosti od ruskega plina. Pol milijarde evropskih porabnikov in 20 milijonov evropskih podjetij uvozi kar 60 odstotkov vsega plina. Večino prav iz Rusije.