Moskva – »Evropska stabilnost je pomembna za Rusijo,« je Arkadij Dvorkovič, gospodarski svetovalec ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva pred vrhunskim zasedanjem G20 v Cannesu ponudil pomoč EU pri premagovanju dolžniške krize.
Moskva je v reševanje območja evra v okviru Mednarodnega denarnega sklada (IMF) menda pripravljena vložili 10 milijard dolarjev, v zameno pa pričakuje več besede pri odločanju v IMF. S podobnim stališčem prihajajo v Cannes tudi druge članice skupine hitro rastočih gospodarstev Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), ki se bodo skupaj zavzele za reformo sklada.
»Na vrhu G20 bodo voditelji izrazili solidarnost z evropskimi ukrepi za reševanje evra in Grčije, kar bo za nekaj dni pomirilo finančne trge, dolgoročnih rešitev pa ne kaže pričakovati,« je zadržan Ruslan Grinberg, direktor ruskega Inštituta za mednarodno gospodarstvo RAN. Podobno pesimistični so bili tudi drugi udeleženci videokonference med Moskvo in Parizom z naslovom »Izzivi globalnega razvoja: teme vrha G20«, ki so jo na predvečer srečanja organizirali pri ruski tiskovni agenciji Ria Novosti.
Črnogledost je posledica napovedanega grškega referenduma, ki bo predvidoma zasenčil vsa druga vprašanja. »Ko sem slišal novico o referendumu v Grčiji, ki ga bo sodeč po anketah zavrnilo 60 odstotkov volivcev, sem postal pesimist. Nastal je položaj, ko je dolžnik v želji izboljšati svoj položaj začel narekovati pogoje upnikom. Grške oblasti poskušajo dobiti soglasje prebivalcev za zmanjševanje števila delovnih mest, pokojnin, plač, skratka omejevanje proračunske porabe, kar so zadeve, ki se jih ne daje na referendum. Če bi vas zdravnik vprašal, ali hočete, da vam odreže nogo, zamolčal pa bi vam, da brez tega ne boste preživeli, bi tudi vi rekli ne,« je bil do grškega premiera Jorgosa Papandreuja kritičen strokovnjak za tuje trge inštituta RAN Jakov Mirkin. »Politični ukrepi so pogosto v nasprotju z gospodarsko racionalnostjo. Papandreu je referendum podprl kot izkušen politik, ki poskuša pridobiti večjo politično podporo. Z njegove strani je to pametna poteza, ki pa je slaba za splošne razmere,« ga je dopolnil Grinberg.
Po mnenju Grinberga se vsi zavedajo, da bi zlom območja evra pomenil zlom vsega sveta, zato bodo na tokratnem vrhu bolj pripravljeni sprejemati kompromise. »Rusija je za reševanje zainteresirana, ker se zaveda, da bo depresija v Evropi negativno vplivala tudi na gospodarsko rast v Rusiji. Zmanjšala bi se dostava energentov v Evropo, padla bi tudi njihova cena,« je dejal francoski ekonomist Jacques Sapir.
V želji zaščiti lastno gospodarstvo, ki je bilo med finančno krizo leta 2008 med najbolj prizadetimi, bo ruska delegacija v Cannesu najrazvitejše države sveta pozvala, naj zmanjšajo proračunske primanjkljaje. Rusija že dolgo ostro kritizira nagnjenost Zahoda h kritju proračunskega primanjkljaja z zakladniškimi papirji in obveznicami, ki jih kupujejo predvsem države z največjimi valutnimi rezervami na svetu.
»Države z največjimi valutnimi rezervami – Kitajska, Rusija, Brazilija, Indija in Saudska Arabija – so glavni upniki industrijskega sveta, zato nam ni vseeno, kaj se dogaja z glavnimi dolžniki, ZDA in območjem evra. Nanje je treba pritisniti z zahtevo, naj njihova politika postane bolj odgovorna. Njihovo krizo oziroma njeno verižno reakcijo najbolj občutijo prav države v razvoju. Podatki govorijo, da so delnice letos najbolj padale v Grčiji, sledijo pa Ukrajina, Kazahstan in Rusija,« je Mirkin predstavil rusko stališče.
»Atene niso središče sveta, obstaja vrsta drugih globalnih problemov. Ne smemo pozabiti, da v G20 ne sodelujejo samo države EU, ampak tudi države Bricsa, ki bodo na vrhu aktivno sodelovale in zastopale svoje interese. Probleme drugih držav, in ne samo bogate Evrope, bo v ospredje poskušala potisniti tudi Mehika, ki bo prevzela predsedovanje G20 od Francije. Sarkozy je računal, da bo v Cannesu triumfiral, vendar mu je načrte prekrižal grški referendum, zaradi katerega je bil prisiljen spremeniti urnik,« je francoske dileme razgrnila francoska strokovnjakinja Caroline Postel-Vinay.