Z 10. januarjem Ukrajina uvaja prepoved na uvoz nekaterih prehrambnih izdelkov iz Rusije, kar je njen odgovor na izključitev Ukrajine iz prostotrgovinskega sporazuma z Rusijo. Ta je v začetku januarja uvrstila Ukrajino tudi med države, iz katerih je prepovedan uvoz hrane, s čimer se je uradna Moskva odzvala na protiruske sankcije.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob prehodu v novo leto podpisal novo rusko varnostno strategijo, v kateri so Združene države Amerike ter zveza Nato, katere članica je tudi Slovenija, prvič označene kot grožnja ruski nacionalni varnosti. V dokumentu O strategiji ruske nacionalne varnosti je prvič dopuščena tudi uporaba vojaške sile za zaščito nacionalnih interesov.
Po površini največja evropska država je na kolenih. Mirovni sporazum iz Minska se v praksi ne uresničuje, tako gospodarsko kot politično in vojaško pa je Ukrajina povsem odvisna od Zahoda.
Ukrajinske varnostne službe bodo dva tedna v povečani pripravljenosti, saj je ukrajinska tajna služba SBU prejela namig o možnih terorističnih napadih v večjih ukrajinskih mestih, kot so Kijev, Dnepropetrovsk, Lvon in Harkov. »Po uničujočih napadih v Parizu smo prejeli informacije o možnih povezavah teroristov Islamske države z islamskimi skrajneži, ki so že v Ukrajini,« je pojasnil ukrajinski predsednik Petro Porošenko.
Ljubljana – Slovenski predsednik Borut Pahor si bo danes v Lvovu na zahodu Ukrajine v družbi ukrajinskega predsednika Petra Porošenka ogledal nogometno tekmo med slovensko in ukrajinsko reprezentanco. »Nogometno diplomacijo« je Pahor začel leta 2009, ko si je še kot premier v Mariboru skupaj s takratnim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom ogledal nogometno tekmo med slovensko in rusko reprezentanco.
Približno 30 milijonov volivcev z območij pod nadzorom Kijeva je v nedeljo volilo predstavnike regionalnih parlamentov, mestnih svetov ter župane, v separatističnih Doneški in Luganski narodni republiki pa so prestavili volitve na prihodnje leto. Rezultati vzporednih volitev kažejo, da je vladajoča koalicija ohranila prevlado na zahodu ter v osrednjem delu države, na jugu in vzhodu pa je slavil Opozicijski blok. Končni izidi bodo znani 4. novembra.
Z vzhoda Ukrajine so avgusta poročali o poostrenih napadih ukrajinske vojske na ozemlje Ljudske republike Doneck in Luganske narodne republike, kopičenju težkega orožja in skorajšnji ofenzivi ukrajinske vojske po vsej frontni črti. Novoustanovljena mednarodna tiskovna agencija za vzhod Ukrajine Doni je včeraj prvič po dolgem času poročala, »da je noč minila mirno«.
Sovjetska zveza se je pompozno imenovala za »državo, v kateri največ berejo«. Težko, da je to v resnici držalo, saj so za nekdanjo železno zaveso veljale za deficit celo knjige ruskih klasikov. V sodobni Rusiji je v knjigarnah in knjižnicah dostopna zelo bogata izbira – izhaja praktično vse, četudi ne v največjih nakladah.
Po podatkih urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) je bilo v spopadih na vzhodu Ukrajine ubitih že 6500 ljudi, 2 milijona jih je postalo beguncev, 1,3 milijona pa je notranje razseljenih. Poletni meseci so prinesli še več kršitev premirja, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) – tudi sami so postali tarča napada, zato so omejili svoje aktivnosti – pripisuje kršitve premirja ukrajinski vojski in separatistom.
