Minsk – Jutri bodo v Belorusiji predsedniške volitve, na katerih se bo za še en mandat potegoval »večni« predsednik Aleksander Lukašenko, ki je na oblast že od leta 1994, z njim pa se bo pomerilo doslej največ opozicijskih kandidatov – devet. Ti so imeli po mnenju opazovalcev tudi največ možnosti za »demokratično predvolilno kampanjo« v vsej zgodovini predsedniških volitev v Belorusiji. Ne glede na to se Lukašenku obeta zmaga že v prvem krogu, saj ga po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira kar 71,8 odstotka volivcev. O beloruski politični realnosti smo se pogovarjali z Aleśem Łahviniecom, profesorjem politologije na Evropski univerzi za humanizem v Minsku, ki je hkrati tudi politični svetovalec daleč najbolj znanega beloruskega opozicijskega politika Aleksandra Milinkeviča iz opozicijskega gibanja Za svobodo. Ta se je na predsedniških volitvah leta 2006 z Lukašenkom pomeril kot skupni kandidat opozicije, tokrat pa je vrgel puško v koruzo, ker da je volilni rezultat, tako kakor vedno, vnaprej določen.
Moskva – Predvolilna kampanja pred beloruskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 19. decembra, je v polnem razmahu. Evropski politiki ugotavljajo, da je bolj svobodna, kakor so bile prejšnje, beloruski opozicijski kandidati pa opozarjajo, da je vse skupaj zgolj imitacija in da se v resnici ni nič spremenilo. Devet opozicijskih kandidatov ima tokrat resda prvič dostop do radijskih in televizijskih programov, soočili pa so se celo v predvolilni debati, ki se ji je dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko odpovedal. Sam tovrstne promocije ne potrebuje, saj v beloruskih medijih, ki so pod strogim vladnim nadzorom, tako ali tako prevladuje.
Moskva – V devetmilijonskem Azerbajdžanu, ki leži v energetsko bogatem kaspijskem bazenu, so potekale parlamentarne volitve, na katerih se je 700 kandidatov potegovalo za sedež v 125-članskem parlamentu oziroma milli mejlisu. Za zdaj so kar 64 sedežev zasedali poslanci vladajoče stranke Yeni Azerbajdžan oziroma Novi Azerbajdžan, ki je lojalna avtoritarnemu predsedniku Ilhamu Alijevu. Njegovim lojalistom se tudi tokrat obeta prepričljiva zmaga, ki jo opozicija povezuje z volilnimi prevarami, zaradi česar so se volitve pred petimi leti končale z množičnimi protesti, hkrati pa zgovornim molkom Zahoda. Evropska unija molči, ker si obeta, da bo Azerbajdžan postal glavni dobavitelj plina za plinski projekt Nabucco, s katerim bi se otresla energetske odvisnosti od Rusije, Združene države pa, ker prek Azerbajdžana v Afganistan potujejo ameriški vojaki in oprema.
Moskva – »Danes je Ukrajina enako kot Evropa odločena, da se bo pridružila Evropski uniji. Nadaljevali bomo protikorupcijske reforme, ki so glavni test za države, ki želijo postati članice EU. Skorumpirani politiki in birokrati so ustvarili sistem, ki je uničil ukrajinsko gospodarstvo in je zadnjih 20 let onemogočal naš razvoj,« je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič poudaril v četrtek med uradnim obiskom v Litvi. Tako se je odzval na nedavne obtožbe o poneverbah in pranju denarja, v katere je po trditvah ukrajinske vlade vpletena nekdanja premierka Julija Timošenko.
Moskva – V petmilijonski Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, bodo jutri parlamentarne volitve. Za parlamentarno demokracijo so se volivci odločili na referendumu, ki so ga pripravili po že drugi nasilni revoluciji v manj kot petih letih, s katero so z oblasti odstranili najprej predsednika Askarja Akajeva, nato pa še njegovega predhodnika Kurmanbeka Bakijeva. Po dvajsetletni praksi močnih predsednikov in klanskega nasledstva, ki je značilnost celotne Srednje Azije, je Kirgizija postala prva parlamentarna demokracija v regiji. Sanobar Šermatova, analitičarka spletnega časopisa Fergana.ru in izjemna poznavalka tega območja, je za Delo spregovorila o trenutnih političnih razmerah ter krvavih poletnih nemirih na jugu države.
Moskva – »Nič dobrega ne pričakujem,« se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev med obiskom v Šanghaju odzval na vprašanje, kaj pričakuje od decembrskih predsedniških volitev v Belorusiji. Takoj zatem se je potegnil nazaj in dejal, da je bila vse skupaj šala. A v vsaki šali je tudi zrno resnice, je novinar beloruskega časopisa Solidarnost zapisal na spletni strani opozicijske stranke Hartija'97. V članku z naslovom Potem ko je odstavil enega »Luja«, je Medvedjev pozdrav poslal še drugemu, se sprašuje, ali beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka čaka podobna usoda kakor njegovega najtesnejšega ruskega zaveznika, nekdanjega moskovskega župana Jurija Lužkova. O obeh so na ruskih državnih televizijah predvajali kompromitirajoče oddaje, oba pa sta menda dobila tudi ponudbo, da se prostovoljno poslovita: »V političnih koloarjih so se pojavile informacije, da se je pri nas pred kratkim mudil visoki gost iz Moskve. Namignil je, da to, kar Kremelj počne z voditeljem Belorusije, še ni prava vojna. Spoznal jo bo, če se bo odločil za ponovno kandidaturo.«
Moskva – »Po lastni volji ne bom odstopil,« je po vrnitvi z dopusta v avstrijskem Kitzbühlu samozavestno izjavil včeraj odstavljeni moskovski župan Juri Lužkov. Takoj zatem je napovedal, da se bo kot župan že v kratkem odpravil na službene poti v Nemčijo, Vietnam in Kazahstan, s čimer je le še poudaril svojo odločenost. Dan zatem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev sprejel odlok o njegovi odstavitvi, v katerem je zapisal, da je zapravil njegovo zaupanje. Za vršilca dolžnost je imenoval njegovega namestnika Vladimirja Resina, ki je bil doslej odgovoren za mestne gradbene projekte.
