Moskva – V Ukrajini, kjer bodo 17. januarja predsedniške volitve, se je začela kampanja na vse ali nič. Za zdaj najbolje kaže predsedniku Stranke regij Viktorju Janukoviču, ki je na volitvah leta 2004 imel podporo Moskve in pogorel, tesno za petami pa mu je ukrajinska premierka Julija Timošenko, ki vse od lanske plinske krize izjemno dobro sodeluje z ruskim premierom Vladimirjem Putinom, zato je slišati ugibanja, da Kremelj tokrat stavi nanjo. Predsednik Viktor Juščenko je v šestih letih na oblasti zapravil domala ves politični kapital in nima nobene možnosti za uvrstitev v drugi krog, ki je razpisan za 7. februar, zato je v zadnjih dneh proti svojima tekmecema začel pravo gonjo.
Moskva – »Je bister, neuklonljiv, včasih grob. Bil je deček z ulice, ki je postal izkušen strankarski funkcionar in manipulator,« je nekdanji svetovalec prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in zdaj dekan Višje šole ekonomike Sergej Karaganov opisal najbolj priljubljenega ruskega politika Vladimirja Putina, ki je 31. januarja 2009 praznoval deset let na oblasti. Osem let je bil predsednik, zdaj pa je že dve leti premier, ki vlada v tandemu s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in po mnenju poznavalcev za leto 2012 pripravlja že tretji naskok na predsedniški položaj. Še vedno mu je naklonjena večina Rusov, maloštevilna liberalna opozicija pa je s silvestrskim protestnim shodom dokazala, da ni vrgla puške v koruzo in se bo še naprej borila proti avtoritarnemu režimu. Demonstracije, za katere oblasti niso dale dovoljenja, so grobo razgnale posebne enote policije, kar veliko pove o sodobni Rusiji. Izbrali smo deset mejnikov, ki so zaznamovali prvo Putinovo desetletko.
Moskva – Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Uzbekistanu so slavile stranke, lojalne »večnemu« predsedniku Islamu Karimovu. Drugače ni moglo biti, saj je delovanje opozicijskih strank v tej obubožani srednjeazijski državi s skoraj 28 milijonov prebivalcev tako ali tako prepovedano. V kar 40 od skupaj 135 volilnih okrajev bo potreben drugi krog volitev, saj noben kandidat ni zbral absolutne večine glasov. Visoka, kot je mogoče le v avtoritarnih državah, je bila tudi volilna udeležba, ki je bila skoraj 89-odstotna.
Ko je prvi ruski predsednik Boris Jelcin v prvih urah novega tisočletja odstopil s položaja, za naslednika pa imenoval Vladimirja Putina, se nikomur ni sanjalo, da bo ta komaj rojeni politik zaznamoval prvo desetletje 21. tisočletja. Zdaj se lahko zgodi, da bo njegova tudi druga dekada. Putin, ki že drugič opravlja funkcijo premiera, v zadnjem pogovoru z državljani ni izključil, da se bo na predsedniških volitvah leta 2012 še tretjič potegoval za predsedniški položaj. Lanske ustavne spremembe, s katerimi so predsedniški mandat podaljšali s štirih let na šest, so mu menda pisane na kožo.
Moskva – Prve volitve po lanskem ruskem posegu in priznanju so v Abhaziji minile mirno in kljub napovedim drugouvrščenega Raula Hadžimbarja povolilnih protestov ni bilo. Evropska unija, ki Abhazijo še naprej obravnava kot gruzinsko separatistično pokrajino, je sporočila, da volitev ne priznava, jih je pa pozdravila Rusija, ki je, kakor kaže, dosegla, da bo Abhazija že v kratkem dočakala še eno priznanje. Pacifiški otoček Nauru naj bi jo priznal skupaj z drugo gruzinsko separatistično pokrajino Južno Osetijo, v zameno pa naj bi dobil 34 milijonov evrov ruske finančne pomoči.
Moskva – Moldavski parlament v ponedeljek znova ni izvolil predsedniškega kandidata Zavezništva za evropsko integracijo Mariana Lupuja, saj so poslanci komunistične partije spet bojkotirali glasovanje. Tako je padel v vodo še zadnji poskus, da bi štirimilijonska država, stisnjena med Romunijo in Ukrajino, vendarle dobila predsednika. Najrevnejša evropska država, ki je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in ima kar dve tretjini prebivalcev romunske narodnosti, je politično ohromljena že od aprilskih parlamentarnih volitev, na katerih je zmagala komunistična partija, kar je spodbudilo nasilne demonstracije.
Moskva – Ukrajina je nedvomno tista evropska država, ki ima največ okuženih z novo gripo in respiratorno virusno infekcijo. Po podatkih ministrstva za zdravje je obolelih že 1,1 milijona Ukrajincev, za posledicami okužbe z virusom A(H1N1) pa je umrlo že 189 ljudi. V devetih regijah na zahodu države so uvedli popolno karanteno, zaradi česar celo razmišljajo, da bi preložili za prihodnji januar napovedane predsedniške volitve.
