Moskva – Devetinsedemdesetletni Sergej Kovaljov je prava legenda ruskega boja za svobodo govora in misli ter človekove pravice, čemur je posvetil vse svoje življenje. Bil je med ustanovitelji pobude za obrambo človekovih pravic, Kronike tekočih dogajanj, podtalnega glasila sovjetskih oporečnikov, v katerem so ti opozarjali na zlorabe režima in na politične procese, ki jim ni bilo videti konca. Kmalu je tudi sam postal žrtev razvpitega 70. člena sovjetskega kazenskega zakonika. Obtožen je bil protisovjetske agitacije in propagande, kar ga je stalo sedem let zapora, tri leta prisilnega dela in tri leta izgnanstva. Med perestrojko se je vrnil v Moskvo, kjer je nadaljeval človekoljubno in politično delovanje. Zaradi nasprotovanja prvi čečenski vojni – s svojimi poročili z bojišč je odločilno prispeval k spremembi javnega mnenja v Rusiji – je izgubil poslanski sedež v dumi, potem pa je kmalu protestno odstopil še z mesta Jelcinove komisije za človekove pravice. Javnim kritikam prvega ruskega predsednika je sledilo neusmiljeno bičanje njegovega naslednika Vladimirja Putina, nič kaj prizanesljiv pa ni niti do sedanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva.
Moskva – V Ukrajini, ki je že dolgo v hudi gospodarski in politični krizi, se je začela kampanja pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 17. januarja. Na njih se bodo pomerili sami stari obrazi, ki so se soočili že na predsedniških volitvah leta 2004. Takrat so se stvari tako zapletle, da so pripeljale do t. i. oranžne revolucije in zmage prozahodnih sil. A tisti, ki so se pred štirimi leti povzpeli na oblast, svojih napovedi niso uresničili, zato ima tokrat največ možnosti za zmago prav takratni poraženec, predsednik Stranke regij Viktor Janukovič.
Moskva – Absolutna zmagovalka regionalnih volitev, ki so bile prejšnjo nedeljo v 75 od skupaj 83 ruskih regij, je vladajoča Enotna Rusija, ki je triumfirala na več kot 7000 voliščih, kar v Rusiji dviguje precej prahu. Predvsem zato, ker so se na njih po trditvah neodvisnih opazovalcev dogajale najhujše kršitve v vsej ruski volilni zgodovini. »Volitve so pokazale, da lahko lokalni volilni uradniki počno, kar jih je volja,« je bila kritična Lilija Šibanova iz neodvisne ustanove za opazovanje volitev Golas.
Moskva – 30 milijonov volilnih upravičencev iz 76 od 83 ruskih regij je včeraj izbiralo predstavnike lokalnih oblasti, v čečenskem in inguškem glavnem mestu pa so prvič volili župana. Regionalne volitve so pomembne predvsem zato, ker so lakmusov test demokratičneg napredka Rusije v času predsedovanja Dmitrija Medvedjeva. Ta je napovedal konec monopola vladajoče Enotne Rusije in »začetek novih časov za demokracijo«. Obljub ni izpolnil, ocenjuje Lilija Šibanova iz neodvisne ustanove za opazovanje volitev Golos: »Medvedjev pravi, da potrebujemo politično konkurenco in multipartijski sistem, pokazalo pa se je ravno obratno. Tekme med političnimi strankami praktično ni bilo.«
Moskva –- V Moldaviji, najrevnejši evropski državi, ki je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in ima kar dve tretjini prebivalcev romunske narodnost, so potekale predčasne parlamentarne volitve. V 4,3 -miljionski državi, stisnjeni med Romunijo in Ukrajino, so jih sklicali, ker so komunisti na kontroverznih aprilskih volitvah za izvolitev svoje predsedniške kandidatke Zinaide Greceanu dosegli en glas premalo. Po ustavi je za izvolitev predsednika potrebnih 61 glasov 101 članskega parlamenta. Toliko sedežev na tokratnih volitvah ni uspelo zbrati niti štirim opozicijskim strankam, kar pomeni, da se Moldavija še ni izkopala iz politične paralize.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joseph Biden je končal obisk v Ukrajini in odpotoval v Gruzijo, kjer ga čaka enako poslanstvo kakor pred tem v Kijevu. Gruzinsko vodstvo in javnost bo poskušal prepričati, da za Združene države Amerike niso pozabljeni. V najbolj zvestih ameriških zaveznicah na postsovjetskem prostranstvu, ki si sicer že dalj časa neuspešno prizadevata za vstop v Nato in EU, je strah pred odrinjenostjo v pozabo zavel po nedavnem obisku ameriškega predsednika Baracka Obame v Rusiji.
Moskva – Ukrajinskemu predsedniku Viktorju Juščenku, ki se je na oblast povzpel z oranžno revolucijo leta 2004, se izteka petletni predsedniški mandat. Čeprav je najmanj priljubljen politik v Ukrajini, se bo na volitvah 17. januarja prihodnje leto vnovič potegoval za mesto predsednika. Kot praktično vse v ukrajinski politiki so tudi določitev datuma predsedniških volitev zaznamovali spori med Juščenkom in premierko Julijo Timošenko, ki je prav tako že potrdila svojo kandidaturo. Oba politika sta sicer v domovini precej manj priljubljena od ruskega premierja Vladimirja Putina in predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki ju podpira skorajda 60 odstotkov Ukrajincev.
Moskva – V Jekaterinburgu na Uralu, ki je znan predvsem kot prizorišče boljševiške usmrtitve družine carja Nikolaja II., poteka vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je bila ustanovljena leta 1996 in poleg Rusije in Kitajske vključuje še Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. Regionalna organizacija si prizadeva postati glavni vojaški in politični blok v Srednji Aziji. Kot politična in vojaška protiutež Natu je nastala tudi Organizacija dogovora o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan. Predsedniki teh držav so se zbrali v Moskvi na predvečer vrhunskega zasedanja Šanghajske organizacije za sodelovanje.
Moskva - Na parlamentarnih volitvah v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji je po pričakovanjih slavila stranka Enotnost, ki se zavzema za močno predsedniško oblast in je prejela kar 46,36 odstotka vseh glasov. Sledita ji Narodna stranka ter Komunistična partija, ki sta prav tako lojalni predsedniku Eduardu Kokoitiju. Ta bo imel v 34-članskem parlamentu dvotretjinsko večino, s katero bo lahko izpeljal ustavne spremembe, ki bi mu omogočile še tretji predsedniški mandat. »Do tega me loči še leto in pol in o tretjem predsedniškem mandatu še ne razmišljam,« se je v intervjuju za AFP izognil jasnemu odgovoru o ambicijah po še tretjem predsedniškem mandatu.
