Moskva – Kadar ukrajinska premierka Julija Timošenko obišče Moskvo, v Ukrajine ne manjka notranjepolitičnih zdrah, in tako je bilo tudi tokrat. Iz tabora oranžne princesa, so namreč že med poletom sporočili, da je poskušal predsednik Viktor Juščenko sabotirati njen obisk. »Ukradel« naj bi ji namreč letalo, s katerim naj bi poletela na pogovore o cenah plina za prihodnje leto. Z manjšo zamudo je vendarle prispela na cilj. Spori med Timošenkovo in Juščenkom, v dneh oranžne revolucije njenim tesnim zaveznikom, so že tako daleč, da Ukrajini vnovič grozijo predčasne parlamentarne volitve.
Moskva – V desetmilijonski Belorusiji se je zgodilo to, kar je vseskozi napovedovala tamkajšnja opozicija. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah se niti enemu od 70 opozicijskih kandidatov ni uspelo prebiti v parlamentu, v katerem bo tako tudi v prihodnjih štirih letih vladalo enoumje Lukašenkovih lojalistov. Opozicija, združena v koaliciji Združene demokratske sile, je zato takoj po zaprtju volišč v središču Minska pripravila množične demonstracije. Na njih so volitve označili za farso, Evropo pa pozvali, naj se ne pusti preslepiti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, ki je opozicijo še pred objavo volilnih izidov obtožil, da jo v celoti financira tujina.
Moskva – »Nekateri se trudijo, da bi Rusijo izolirali,« se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odzval na besede ameriške državne sekretarke Condoleezze Rice, da je Rusija z invazijo na Gruzijo stopila na pot izolacije. »Nekateri to res poskušajo storiti s svojo retoriko. Govorijo: Poglejte, končno so pokazali pravi obraz. Ruski režim je pokazal prave barve. Zmagali so jastrebi!. S tem nas potiskajo k razvoju, ki ne temelji na vsestranskem sodelovanju z drugimi državami, ampak na samostojnem razvoju za železno zaveso,« je ameriške kritike zavrnil Medvedjev, ki se je po nekaj dneh vojne z Gruzijo tudi sam prelevil v pravega jastreba.
Moskva – »Upam na konstruktiven dialog med državama, s katerim bomo vzpostavili dobrososedske odnose ter stabilnost in varnost na Kavkazu. Gruzincem, s katerimi nas povezuje dolgoletno prijateljstvo, iskreno želim mir in blaginjo,« je v čestitki ob 90. obletnici gruzinske neodvisnosti zapisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Izjava napoveduje novo poglavje v odnosih med Tbilisijem in Moskvo, ki so se zaostrili zaradi ruske krepitve vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, do katere je prišlo ob izteku predsedniškega mandata Vladimirja Putina. V tem času je bilo nad Abhazijo sestreljeno tudi gruzinsko brezpilotno vohunsko letalo; Gruzija je nemudoma obtožila Rusijo, ki je te trditve zavrnila. Zdaj je gruzinsko plat zgodbe potrdila komisija Združenih narodov, vendar je Moskva tudi to poročilo že zavrnila.
Moskva – Rusko zunanje ministrstvo se je ostro odzvalo na poročilo State Departmenta o spoštovanju človekovih pravic po svetu. ZDA je označilo za državo z dvojnimi merili, ki je človekove pravice spremenila v orodje za uresničevanje zunanjepolitičnih ciljev. »Edino tako je mogoče razumeti izkrivljene ocene Združenih držav, ki so pravzaprav prve uzakonile mučenje, mladoletnikom izrekajo smrtno kazen, zanikajo odgovornost za vojne zločine in množične kršitve človekovih pravic v Iraku in Afganistanu in nočejo podpisati vrste pogodb o varovanju človekovih pravic,« je Washingtonu vrnilo milo za drago.
Satirični lutkovni šov Kukli je bil v 90. letih prejšnjega stoletja paradna oddaja takrat neodvisne ruske televizijske postaje NTV. V njem so nastopale lutke tistih, ki so v Rusiji krojili vsakdan. Ekvivalent računalniške animacije v slovenski oddaji Hri-bar je postal simbol desetletja, v katerem je bila svoboda govora v Rusiji neomejena. Na pritisk Kremlja je bila iz oddaje najprej umaknjena lutka predsednika Vladimirja Putina, leta 2002 pa s sporeda še celotna oddaja. NTV je pristal v rokah ruskega plinskega monopolista Gazproma in je zdaj že dolgo vladno trobilo.
Moskva – »Mojega očeta je dal Stalin ubiti leta 1937. Čeprav sem bila tedaj stara komaj pol leta, so me poslali v zapor. Prišla sem, ker ne prenašam represije,« na ploščadi Turgenjeva v Moskvi razlaga upokojenka Nina Sergejevna. S palico, ki ji je v pomoč pri hoji, se je lotila do zob oboroženih pripadnikov posebnih policijskih enot Omon, ki so se s pendreki znašali nad opozicijskimi demonstranti. Prizor simbolizira nemoč ruske opozicije, ki jo je policija razgnala, še preden se je protestni shod, za katerega oblast ni dala dovoljenja, sploh začel. Številni mimoidoči so bili nad nasilnimi prizori zgroženi.
Moskva– V največji državi na svetu so v nedeljo izvolili tretjega predsednika. Na ta položaj je bil s prepričljivo večino izvoljen 42-letni Dmitrij Medvedjev, ki je tako postal doslej najmlajši ruski voditelj. Po 99,45 odstotka preštetih glasov ga je podprlo 70,22 odstotka volivcev. Rezultat še vedno nekoliko zaostaja za tistim iz leta 2004, ko je ruskega predsednika Vladimirja Putina podprlo 71,3 odstotka volivcev.
Moskva – »Obljubljam, da bom nadaljeval politiko, ki jo je začrtal ruski predsednik Vladimir Putin,« je le uro po zaprtju volišč zagotovil nadaljnjo zvestobo svojemu mentorju novoizvoljeni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. V nedeljo pozno zvečer se je v Putinovi družbi nepričakovano prikazal na rock koncertu na Rdečem trgu, kjer sta družno spravila v ekstazo 40.000 privržencev prokremeljske mladine. Na poznejšo tiskovno konferenco je Medvedjev prišel sam. Zvenel je desetkrat bolj avtonomno kakor v Putinovi senci.
