Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ruski mediji – verjetno tudi malo iz privoščljivosti – že več dni obširno poročajo o vrenju v sosednji Gruziji, ki se je po rožnati revoluciji leta 2003 odtrgala od Rusije in pod vodstvom proameriškega predsednika Mihaila Saakašvilija stopila na pot, ki vodi v Evropsko unijo in zvezo Nato. Večina Gruzincev še vedno podpira vključevanje v evro-atlantske povezave, ne pa tudi predsednika Saakašvilija, ki mu je na demonstracijah v petek izrekla nezaupnico petdesettisočglava množica. Na trgu pred parlamentom in na osrednji aveniji Rustaveli, kjer je množica Saakašvilija pred štirimi leti dobesedno nosila na rokah, je zdaj nepriljubljenega predsednika mogoče videti na vislicah.
Moskva – »Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi pošilja opazovalce samo na volitve v države vzhodno od Dunaja, čeprav so tudi na volitvah v državah zahodno od Dunaja številne kršitve,« je v intervjuju za Interfax izjavil ruski veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Aleksej Borodavkin. Nezadovoljstvo Rusije z Ovsejem je znana zgodba, tokrat pa je Moskva naredila še korak naprej. Skupaj z drugimi državami nekdanje Sovjetske zveze je izdelala predlog reform organizacije, ki naj bi ga obravnavali na vrhunskem zasedanju konec novembra. Torej še pred ruskimi parlamentarnimi volitvami, na katere pa opazovalci Ovseja še niso bili povabljeni.
Moskva – »Pokazati hočemo, da so odnosi med velikima sosedama veliko boljši, kakor jih prikazuje svetovni tisk,« je pred zasedanjem Evropske unije in Rusije, ki se danes začenja v mestu Mafra, kakih 40 kilometrov od Lizbone, napovedal portugalski minister za evropske zadeve Manuel Lobo Antunes. V Bruslju zbuja upanje na uravnotežen dialog z Rusijo predvsem nadavno sprejeta reformna pogodba, na ruski strani pa sprememba oblasti na Poljskem, ki z vetom že leto dni preprečuje začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo.
Biškek – Petmilijonska Kirgizija, najmanjša od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, kjer imata vojaški bazi tako ameriška kot ruska vojska, lovi politično ravnotežje že od leta 2005. Takrat so državo pretresli opozicijski protesti zaradi domnevne volilne goljufije in z oblasti odnesli dolgoletnega predsednika Askarja Akajeva. Politične stabilnosti ni uspelo zagotoviti niti njegovemu nasledniku Kurmanbeku Bakijevu, ki si že skoraj tri leta prizadeva predvsem za krepitev svoje moči.
Moskva – Ukrajinska vlada je ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu zagotovila, da bo do konca meseca poravnala dolg za dobavo plina v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev. Dogovorili so se na kriznem sestanku v Moskvi, kamor je včeraj prihitel ukrajinski minister za energijo Jurij Boiko. V Evropi, ki kar 80 odstotkov ruskega plina dobiva čez Ukrajino, je spor v minulih dneh povzročil pravo paniko.
Lvov– Na majdanu nezaležnosti v Kijevu se je popoldne začela zbirati množica privržencev ukrajinskega premiera Viktorja Janukoviča, čigar Stranka regij je po 80 odstotkih preštetih glasov zmagovalka ukrajinskih predčasnih parlamentarnih volitev. Pozno popoldne jih je tam obiskal tudi sam Janukovič. Stranka regij je prejela 32,6 odstotka glasov, še dodatnih 5,2 odstotka glasov pa so dobili njihovi koalicijski partnerji komunisti.
Simferopol – V glavnem mestu avtonomne ukrajinske republike Krim, ki jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov takrat še sovjetski republiki Ukrajini podaril, ker je bil sam Ukrajinec, predvolilne vročice ni čutiti; shodov, ki se vrstijo po vsej državi, na polotoku tako rekoč ni. Na »podarjenem« Krimu, kjer večino prebivalstva sestavljajo Rusi, kar 80 odstotkov pa jih ruščino še zdaj navaja kot materni jezik, bi bilo namreč to za politike pravzaprav izguba časa. Avtonomna republika, po številu prebivalstva primerljiva s Slovenijo, je namreč že vseskozi bolj vezana na Rusijo.