Moskva – »Sva iz skupine Medvedjev naš predsednik. Imenujemo se dekleta Medvedjeva. Zanj in za njegove pobude smo pripravljene storiti vse,« se na videoposnetku med sprehodom po moskovskem parku zaklinjata pomanjkljivo oblečeni dekleti. »Ena od njegovih zadnjih potez je zakon o uvrstitvi piva med alkoholne pijače. Čas je, da se odločite – pivo ali me!« poziva skupina, ki je nastala kot odgovor na skupino z imenom Putinova vojska, v katero so vstopila dekleta, ki so s striptizom podprla še tretji predsedniški mandat Vladimirja Putina.
Moskva – ZDA so prejšnji teden uvedle sankcije proti 60 ruskim uradnikom, ki jim pripisujejo odgovornost za smrt Sergeja Magnickega, odvetnika nekoč največjega ruskega vzajemnega sklada Hermitage Capital Management, ki je pred letom in pol v sumljivih okoliščinah umrl v moskovskem priporu. Prijeli so ga na podlagi obtožnice o utaji davkov, vložene kmalu po tem, ko je razkril korupcijsko afero, v katero so bili vpleteni visoki uslužbenci notranjega ministrstva, ki so domnevno oškodovali državo za 160 milijonov evrov. Njegovi zagovorniki vztrajajo, da je bil prav to razlog za aretacijo in da je Magnicki v priporu umrl zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe in izživljanja zaporniškega osebja.
Boris Grizlov je obraz vladajoče politične stranke Enotna Rusija, ki ji pripada večina guvernerjev ruskih regij, županov, in zaseda večino tako v regionalnih zakonodajnih organih kot v ruski dumi, v kateri je največja politična sila postala leta 2003. Grizlov je predsednik dume in zvesto in učinkovito izpolnjuje vizijo o krepitvi vertikale oblasti, zato ga uvrščajo v krog največjih »Putinovih lojalistov«. Zaradi izjave, »da parlament ni mesto za politične razprave«, so ga pred leti zasmehovali v ruskih liberalnih krogih, lani pa so se nanj usule tudi kritike prokremeljskih politologov, ki ocenjujejo, da s konservativizmom in ostrino, s katero se loteva nasprotnikov Enotne Rusije, ne škodi samo ugledu stranke, ampak tudi vladajočemu tandemu.
Moskva – V Gruziji so se 21. maja začele množične demonstracije opozicije, na katerih zahteva odstop gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki je državo po besedah njegove nekdanje desne roke in zdaj ostre nasprotnice Nino Burdžanadze »spremenil v diktaturo, primerljivo z nekdanjo Sovjetsko zvezo«. Nekdanja predsednica parlamenta in zdaj ena od voditeljic opozicijske Ljudske skupščine je o trenutnih razmerah v Gruziji in zahtevah opozicije spregovorila na videokonferenci, ki so jo organizirali pri tiskovni agenciji Ria Novosti. Napovedala je, da se bo 26. maja, ko naj bi v Gruziji z razkošno vojaško parado počastili 20. obletnico revolucije, v Tbilisiju zbralo še več nasprotnikov Saakašvilijevega režima.
Moskva – Ob 25. obletnici jedrske katastrofe v Černobilu, najhujše tovrstne nesreče v zgodovini, so v Kijevu potekale demonstracije ljudi, ki so sodelovali pri čiščenju kontaminiranega območja. Organizirali so jih zaradi zniževanja pokojnin in odpravljanja drugih ugodnosti. Za krotenje požara v četrtem černobilskem reaktorju ter dekontaminacijo in čiščenje prizorišča nesreče je skrbelo 830.000 ljudi, med katerimi jih je po ugotovitvah, ki jih navaja knjiga Černobil: posledice katastrofe za ljudi in okolje, samo do leta 2005 umrlo 112.000 do 125.000. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne agencije za jedrsko energijo sicer navajajo, da je umrlo samo 31 »čistilcev« oziroma »likvidatorjev.«
Moskva – Katinski gozd v bližini Smolenska na zahodu Rusije je kraj dvojne poljske tragedije in je zato prizorišče nenehne poljsko-ruske napetosti, na drugi strani pa tudi zgodovinske sprave. Do nje je prišlo po lanski tragični nesreči poljskega predsedniškega letala, ki je bilo namenjeno na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih častnikov s strani sovjetske NKVD, v katerem so umrli predsednik Lech Kaczynski in 95 drugih predstavnikov poljske elite. Med sosedama so nova nesoglasja vzklila med preiskavo nesreče, zadnje pa je povezano s spomenikom žrtvam letalske nesreče, o čemer sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in poljski predsednik Bronislaw Komorowski včeraj vendarle dosegla kompromis.
Moskva – V Čečeniji, pretežno muslimanski ruski republiki na Severnem Kavkazu, kjer je Rusija s tamkajšnjimi separatisti v zadnjem desetletju bila kar dve krvavi vojni, doživljajo islamski preporod v pravem pomenu besede. V prestolnici Grozni, ki je med vojnama postala mesto ruševin, je poleg novih stanovanjskih naselij zrasla največja mošeja v Evropi, zdaj pa so tam za javne uslužbence sprejeli še muslimanski oblačilni kod. Borci za človekove pravice vztrajajo, da gre za kršenje ruske ustave, po kateri je Rusija sekularna država.
Romantični ulični umetniki ali škandalozni provokatorji marginalci? To je vprašanje, ki si ga umetniška in siceršnja javnost zastavlja o projektih ruske umetniške skupine z zgovornim imenom Vojna. S provokativnimi, ironičnimi, absurdnimi, sarkastičnimi in pogosto seksualno eksplicitnimi akcijami bičajo rusko vladajočo elito in izpostavljajo žgoče probleme ruske vsakdanjosti, kot so rasizem, homofobija, totalitarizem, brezpravje in korupcija. Z »radikalno levičarsko politično akcijsko umetnostjo, katere cilj so pravice in svoboščine državljanov Rusije«, že od leta 2007 jezijo ruske oblasti, te so jim pred dvema mesecema dodobra pristrigle peruti.
Moskva – Lansko leto je prineslo precejšnje zbližanje med Rusijo in Poljsko, k čemur je pripomogel precej tragičen povod – aprilska nesreča poljskega predsedniškega letala pri Smolensku, v kateri so umrli nekdanji predsednik Lech Kaczynski in 94 drugih visokih poljskih državnih uradnikov. Namenjeni so bili na spominsko slovesnost v Katinu, kjer je sovjetska tajna policija leta 1940 pobila več kot 22.000 poljsikih častnikov in druge inteligence. Zgodovinske rane se celijo, sveže pa se znova odpirajo, za kar je poskrbelo zadnje poročilo ruske meddržavne letalske komisije, po katerem je za nesrečo kriva napaka pilota.
