Moskva – ZDA so prejšnji teden uvedle sankcije proti 60 ruskim uradnikom, ki jim pripisujejo odgovornost za smrt Sergeja Magnickega, odvetnika nekoč največjega ruskega vzajemnega sklada Hermitage Capital Management, ki je pred letom in pol v sumljivih okoliščinah umrl v moskovskem priporu. Prijeli so ga na podlagi obtožnice o utaji davkov, vložene kmalu po tem, ko je razkril korupcijsko afero, v katero so bili vpleteni visoki uslužbenci notranjega ministrstva, ki so domnevno oškodovali državo za 160 milijonov evrov. Njegovi zagovorniki vztrajajo, da je bil prav to razlog za aretacijo in da je Magnicki v priporu umrl zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe in izživljanja zaporniškega osebja.
Od naše dopisnice
Črni seznam z naslovom Sergej Magnicki, pravna država in zakon o odgovornosti, ki ga je predlagal senator Benjamin Cardin, je rezultat večmesečnega lobiranja direktorja Hermitage Capitala Williama Browderja ter direktorja odvetniške pisarne Fireston Duncan Jamisona Firestona, v kateri je delal Magnicki. »Omejitve pri izdaji vizumov veljajo za posameznike z vsega sveta. Tokrat smo jih sprejeli proti ljudem, ki jih imamo za odgovorne za njegovo smrt. Primer Magnicki je že dolgo ovira v ameriško-ruskih odnosih, na to smo že večkrat opozorili,« je tiskovni predstavnik State Departmenta Mark Toner pojasnil, da gre za uveljavljenje širšega programa usmerjenih sankcij proti posameznikom, obtoženim mučenja in zunajsodnih pobojev, ki poleg prepovedi potovanja v ZDA zajema tudi zamrznitev ameriških bančnih računov.
Na ukrepe, »uvedene, ne da bi jih prej obvestili«, so se v ruskem zunanjem ministrstvu odzvali z besedami, »da bo to močno načelo rusko-ameriške odnose«. V sporočilu so zapisali, da je ameriška stran seznanjena z delom ruskih preiskovalcev, ki poskušajo priti zadevi do dna, zato politične igrice ameriške izvršilne oblasti zbujajo zaskrbljenost. Napovedali so recipročne ukrepe, h katerim jih je pozval ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je smrt Magnickega pred tem sam označil za »kriminal«, predsednikov svet za človekove pravice pa je s preiskavo ugotovil, da za priprtje Magnickega ni bilo pravne podlage in da ni umrl zaradi srčnega napada, kakor je veljalo doslej, ampak zaradi posledic pretepanja.
Ruski preiskovalci so že sprožili sodni pregon proti zdravnici v razvpitem moskovskem priporu Matroska Tišina Larisi Litvinovi ter nekdanjemu direktorju zaporniške bolnišnice Dmitriju Kratovu. Obtožena sta, da sta z malomarnostjo povzročila odvetnikovo smrt, za kar jima grozi do pet let zapora.
Neodločna Evropa
Decembra lani je črni seznam dobil soglasno podporo zunanjepolitičnega odbora evropskega parlamenta, vendar evropske države ukrepov ne uveljavljajo, enako usodo pa je pobuda doživela tudi na Nizozemskem, kjer je dobila podporo vseh 150 poslancev spodnjega doma parlamenta, zunanji minister Uri Rosenthal pa jo je zavrnil. »Evropske prestolnice bi se morale zgledovati po Washingtonu. To je dobra rešitev, saj so ukrepi usmerjeni samo proti kršiteljem in ne proti celotni državi,« je prepričana finska ministrica za mednarodni razvoj in nekdanja evropska poslanka Heidi Hautula. »Z uvajanjem usmerjenih sankcij proti kršiteljem iz držav, s katerimi imamo normalne diplomatske odnose, bi ustvarili pomemben predecens. Če bi tako politiko uvedli prej, v državah, kakršni sta Egipt in Tunizija, ne bi bilo ekscesov, ki so bili deležni podpore Zahoda in so pripeljali do revolucij,« je pobudo promoviral njen idejni oče Browder.
Kot odgovor na seznam Magnickega je v rusko dumo že priromal predlog zakona, ki bi ruskim varnostnim službam omogočal, da bi tujcem s primerljivimi kršitvami zavrnili vstop v Rusijo in zamrznili njihove račune pri ruskih bankah, ruskim parlamentarcem, obmudsmanu in javni zbornici, v kateri sodelujejo predstavniki ruske civilne družbe in jo je leta 2005 ustanovil takratni predsednik Putin, pa bi omogočal, da bi od vlade zahtevali zavrnitev vstopa v državo za tujce, ki so ruskim državljanom povzročili bodisi gmotno bodisi moralno škodo.
Polona Frelih