Moskva – Katinski gozd v bližini Smolenska na zahodu Rusije je kraj dvojne poljske tragedije in je zato prizorišče nenehne poljsko-ruske napetosti, na drugi strani pa tudi zgodovinske sprave. Do nje je prišlo po lanski tragični nesreči poljskega predsedniškega letala, ki je bilo namenjeno na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih častnikov s strani sovjetske NKVD, v katerem so umrli predsednik Lech Kaczynski in 95 drugih predstavnikov poljske elite. Med sosedama so nova nesoglasja vzklila med preiskavo nesreče, zadnje pa je povezano s spomenikom žrtvam letalske nesreče, o čemer sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in poljski predsednik Bronislaw Komorowski včeraj vendarle dosegla kompromis.
Od naše dopisnice
Medvedjev in Komorowski sta včeraj položila cvetje na prizorišču nesreče poljskega predsedniškega letala, ki je 10. aprila lani strmoglavilo na vojaškem letališču v Smolensku, kar je bilo, sodeč po pisanju poljskih medijev, do zadnjega precej negotovo. Komorowski naj bi se dejanju odrekel v znamenje protesta zaradi spora glede pomnika žrtvam letalske nesreče. Novembra lani so ga na prizorišču tragedije postavili sorodniki žrtev, na njem pa so v poljščini med drugim zapisali, »da je poljska delegacija tja potovala na spominsko slovesnost ob 70. obletnico sovjetskega genocida nad poljskimi vojnimi ujetniki«. Na njihovo presenečenje so med sobotno spominsko slovesnostjo uzrli novo spominsko obeležje v ruščini in poljščini, na katerem o pokolu v Katinu ni niti besede. »Pretresena sem. Ta poteza je spodkopala rusko verodostojnost,« je vdova poljskega politika Malgorzata Szmajdzinska povedala v Smolensku, ki je bil ob prvi obletnici ovit v prav takšno meglo kakor v času letalske tragedije.
Tiskovni predstavnik guvernerja Smolenska je pojasnil, da so dvojezično spominsko ploščo postavili s soglasjem poljske strani in da omemba pokola v Katinu v tem kontekstu ni smiselna. Dodal je, da bodo originalno spominsko ploščo prenesli v bližnji muzej, ki je posvečen pokolu v Katinu leta 1940. Že pred tem je sam guverner Sergej Antufjev, ki je odločitev o odstranitvi originalnega spomenika tudi sprejel, za ruske medije označil za nesprejemljivo poljsko logiko, »po kateri je nesreča predsedniškega letala zgolj nekakšno nadaljevalnje pokola v Katinu«. V spor se je vmešalo tudi rusko zunanje ministrstvo, od koder so sporočili, da je »ruščina uradni jezik Ruske federacije in da zakonodaja prepoveduje spominska obeležja zgolj v tujem jeziku«.
Po sporu kompromis o dvojezičnem spomeniku
Gordijski vozel sta presekala Medvedjev in Komorowski, ki sta na prizorišču dvojne poljske tragedije dosegla kompromis o dvojezičnem spomeniku, ki ga bo oblikovala posebna mednarodna komisija. »Glede na dogodke zadnjih dni je to zelo pomembna odločitev,« je Komorowski poudaril po srečanju z Medvedjevom. Ta se je v Katinu dotaknil tudi pokola v Katinskem gozdu leta 1940, med katerim so pripadniki NKVD brutalno umorili 22.000 poljskih častnikov. Vnovič je poudaril, »da je šlo za zločin, za katerega je odgovorna izključno sovjetska oblast. Vsi poskusi dokazati, da je bilo drugače, so nesmiselni tako s stališča zgodovinskih dejstev kot morale«. K zgodovinski spravi je pripomogla predvsem nesreča poljskega predsedniškega letala, po kateri je ruska stran Varšavi izročila zgodovinske arhive. V Sovjetski zvezi je veljalo, da so pokol zagrešili nacisti, resnico pa je prvi javno razkril zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Rusko-poljska otoplitev je bila kratkotrajna; za to je poskrbela preiskava nesreče poljskega predsedniškega letala. Poljska je sicer sprejela izsledke meddržavne letalske komisije, da je za nesrečo kriva napaka pilota, hkrati pa je od Rusije zahtevala, da tudi sama prevzame del krivde. Po poljskih trditvah kontrolorji vojaškega letališča v Smolensku poljski posadki niso dovolj odločno povedali, da mora zaradi izjemno slabih vremenskih razmer pristati drugje. Preiskava je na Poljskem sprožila pravo notranjepolitično krizo, katere glavna tarča je postal poljski premier Donald Tusk, ki mu brat pokojnega predsednika in voditelj opozicijske stranke Zakon in pravičnost Jaroslaw Kaczynski očita, da Moskvi preveč zaupa. Tudi zato so pred včerajšnjim visokim srečanjem v Kremlju še enkrat opozorili, da »boleča zgodovinska poglavja ne bi smela vplivati na pretekle in bodoče poljsko-ruske odnose«.
Polona Frelih