Satirični lutkovni šov Kukli je bil v 90. letih prejšnjega stoletja paradna oddaja takrat neodvisne ruske televizijske postaje NTV. V njem so nastopale lutke tistih, ki so v Rusiji krojili vsakdan. Ekvivalent računalniške animacije v slovenski oddaji Hri-bar je postal simbol desetletja, v katerem je bila svoboda govora v Rusiji neomejena. Na pritisk Kremlja je bila iz oddaje najprej umaknjena lutka predsednika Vladimirja Putina, leta 2002 pa s sporeda še celotna oddaja. NTV je pristal v rokah ruskega plinskega monopolista Gazproma in je zdaj že dolgo vladno trobilo.
Moskva – »Pred nami so številna odprta vprašanja, med katerimi jih je nekaj precej občutljivih. Pripravljeni smo na dialog. Rusija je bila za nas vedno strateški partner in upamo, da bo tako tudi v prihodnje,« je bil pred srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom optimističen ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Ta je prišel v Moskvo predvsem zaradi rešitve najnovejšega rusko-ukrajinskega plinskega spora, seznanjen pa je bil tudi s protiukrepi zaradi ukrajinskih prizadevanj za članstvo v zvezi Nato, o katerem Rusija trdi, da bo skupaj s članstvom Gruzije spodkopalo rusko varnost.
Brezov gozd, zasnežena zimska pokrajina. Sredi neskončne beline se nežno poljubljata uniformirana ruska policista. Zmerno provokativna fotografija z naslovom Doba usmiljenja je v Rusiji povzročila pravi vihar. Oblasti so jo namreč označile za sramotno, zato so jo izločile s predstavitve ruske sodobne umetnosti, ki je oktobra lani potekala v pariški galeriji Maison Rouge. Fotografija, ki se je potem pojavila v skoraj vseh svetovnih časopisih, je postala najbolj razvpito delo sodobne ruske umetnosti zadnjih let.
Moskva – Gruzijska opozicija je za torek obljubljala množične demonstracije zaradi domnevne volilne prevare, ki pa jo je včeraj pred poslopjem televizije Rustaveli obsodila le peščica privržencev drugouvrščenega predsedniškega kandidata Levana Gačečiladzeja. Ta je poskrbel za precej bolj odmevno akcijo: s še nekaj opozicijskimi voditelji je vdrl v poslopje osrednje volilne komisije in od njenega predsednika Levana Tarknišvilija zahteval odstop. Napovedal je gladovno stavko, če ne bo drugega kroga predsedniških volitev.
Rusija je uresničila večmesečne grožnje in odstopila od sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi, enega najpomembnejših varnostnih sporazumov v Evropi po koncu hladne vojne. Odločitev o moratoriju je v soboto podpisal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je to možnost prvič omenil v svojem zadnjem nagovoru narodu konec aprila. Ta korak so naredili »zaradi posebnih okoliščin, ki načenjajo varnost Ruske federacije in zahtevajo takojšen odziv«, so sporočili v Kremlju, kjer že dlje časa z nelagodjem spremljajo širjenje Nata na rusko dvorišče, predvsem pa ameriške načrte za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem.
Gari Kimovič Kasparov, šahovski velemojster in nekdanji svetovni šahovski prvak, je bil črna ovca že v Sovjetski zvezi, ki je med napetimi šahovskimi dvoboji stiskala pesti predvsem za njegovega večnega tekmeca Anatolija Karpova. Sam pravi, da je bil razlog njegov armensko-judovski izvor. Tudi zdaj, pri 44 letih, ko je z vstopom v opozicijsko Drugo Rusijo zamenjal šahovsko kariero za politično, je trn v peti ruskih oblasti. RevijaTimega je uvrstila med sto najvplivnejših oseb leta 2007, kjer mu družbo med drugim delajo papež Benedikt XVI., britanska kraljica Elizabeta II. ter ameriška predsedniška kandidata Barack Obama in Hillary Clinton. Z njim smo se pogovarjali po tiskovni konferenci Druge Rusije, kamor je prišel s številnim spremstvom telesnih stražarjev, ki so budno spremljali prav vsak njegov korak.
Moskva – Ruska duma je v sredo po tretji obravnavi potrdila zakon, ki plinskemu monopolistu Gazpromu in državni naftni družbi Transneft omogoča ustanavljanje oboroženih enot za varovanje plinske in naftne infrastrukture. Ta je napeljana po vsej Rusiji, zato bodo njihove posebne enote nameščene po vsej državi. Zakon ne omejuje števila »vojakov«, poleg tega pa bodo imeli tudi več pristojnosti kakor pripadniki zasebnih varnostnih služb. Potrditi ga mora še zgornji dom ruskega parlamenta in podpisati ruski predsednik Vladimir Putin.
