Moskva – Rusija in Indija sta obisk indijskega premiera Manmohana Singha v ponedeljek v Moskvi izkoristili za podpis kar sedmih sporazumov o medsebojnem sodelovanju. Najpomembnejša med njimi sta sporazuma o sodelovanju na področju civilne uporabe jedrske energije in prodaji orožja. Obisk je ruskega premiera Vladimirja Putina spravil v precejšnjo zadrego, saj Indija kljub krizi dosega visoko gospodarsko rast, s čimer se Rusija ne more pohvaliti.
»Naj nam Bog da moči, da se maščujemo svojim sovražnikom,« pravi eden od verzov himne najmanjše in najmlajše ruske republike Ingušetije, ki leži na nemirnem Severnem Kavkazu. Komaj 4000 kvadratnih kilometrov velika in pretežno muslimanska republika s 300 tisoč prebivalci ima zaradi etničnih trenj, krvnega maščevanja in tujih invazij precej krvavo zgodovino in je še zdaj ujeta v spiralo nasilja.
Moskva – Kitajski predsednik Hu Jintao se je v Rusiji mudil kar štiri dni. Najprej je v Jekaterinburgu na Uralu sodeloval na zasedanju Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki mu je sledilo prvo vrhunsko zasedanje držav BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), včeraj pa je bil še na uradnem obisku v Moskvi. Da kitajsko-rusko sodelovanje postaja vse tesnejše, pa ne dokazuje le čas, ki ga je kitajski voditelj prebil v Rusiji, ampak tudi dialog na mednarodnem parketu, kjer stalni članici varnostnega sveta Združenih narodov povezujejo enaka stališča do domala vseh aktualnih vprašanj, pa najsi bo v igri iranski ali severnokorejski jedrski program, Bližnji vzhod ali Sudan.
»Govorite jidiš ali hebrejsko?« povprašam kratkohlačnike, ki se razposajeno podijo okoli ogromne krajevne table, na kateri je ime upravnega središča judovske avtonomne regije napisano v ruščini in jidišu, jeziku vzhodnoevropskih Judov germanskega izvora. »Smo Rusi, ki smo tukaj v večini, Judov je zelo malo. Večina je že pred leti odšla v Izrael,« odkimava gologlavi mladenič in naprej občuduje skupino motoristov, ki so si kamnito skulpturo izbrali za svoje počivališče.
Moskva – Kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj podpisal dekret o zaprtju ameriškega vojaškega oporišča Manas, ki je delovalo vse od leta 2001, ko so ZDA z zavezniki napadle Afganistan. Pred tem je zakon z veliko večino potrdil parlament, v katerem kar 80 odstotkov sedežev zaseda stranka, ki podpira Bakijeva. Ko bo Washington o dekretu uradno obveščen, mu bo na voljo pol leta, da od tam umakne okoli 1800 vojakov, transportna letala in drugo opremo.
Moskva – Včeraj je minilo natanko 20 let od ponižujočega umika sovjetskih enot iz Afganistana, kjer je življenje izgubilo od 14 do 15 tisoč sovjetskih vojakov. Prav v času tragične obletnice je rusko vodstvo namignilo, da razmišlja o bolj aktivnem sodelovanju v boju proti talibom. Tako naj bi Rusija že v kratkem prižgala zeleno luč za transport nevojaške opreme Nata čez svoje ozemlje, zavezniškim enotam pa naj bi v uporabo ponudila tudi svoje transportno letalo. »Svojih enot nikakor ne nameravamo znova poslati v Afganistan,« je meje ruskega sodelovanja postavil poročnik Oleg Kulikov, veteran afganistanske vojne in predavatelj na moskovski univerzi za obrambo.
Moskva – V času svetovne finančne krize prihaja iz Rusije spodbudna novica za domače gradbeništvo. V Rostovu na Donu so namreč včeraj slovesno odprli poslovno zgradbo ruske banke Sberbanke, ki jo je zgradilo slovensko podjetje Energoplan. Poslovni objekt Jugozahodne banke Sberbanke velja za enega največjih projektov Energoplana na ruskem trgu v zadnjem času, saj ima kar 22.000 kvadratnih metrov površin, njegova gradnja pa je stala slabih 35 milijonov evrov.
Moskva – Ruska duma je včeraj podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči gruzinskima separatističnima pokrajinama Južni Osetiji in Abhaziji, katerih samostojnost je priznala 26. avgusta in kjer bo do preklica ostalo 7200 ruskih vojakov. Tovrstna vpletenost na južnem Kavkazu pa utegne Rusijo drago stati. Trenutek ruske nepozornosti namreč utegnejo izrabiti tisti, ki si v ruskih republikah na severnem Kavkazu prizadevajo za samostojnost. Da se nekaj v tej smeri že dogaja, dokazujejo vse pogostejši napadi upornikov v Čečeniji, Dagestanu in Ingušetiji, kjer je najhuje, saj skorajda ne mine dan brez napada na predstavnike proruskih oblasti.
Pridnjestrska republika, Južna Osetija, Abhazija, Gorski Karabah – samooklicane neodvisne republike v postsovjetskem prostranstvu, ki jih je v zavest mednarodne skupnosti boleče priklicala avgustovska vojna med Gruzijo in Rusijo. In ko je v Južni Osetiji grmelo težko orožje, je v republiki KaZantip na ukrajinskem polotoku Krim grmela ušesa parajoča elektronska glasba. Mladi Rusi, Ukrajinci in Belorusi so se tam brezskrbno prepuščali trdim ritmom. S tragedijo, ki je potekala nedaleč stran, jih večina sploh ni bila seznanjena. Preostali so črne misli preprosto odmislili.
TBILISI, GORI, ERGNETI – Gruzija je ob 16. uri po srednjeevropskem času prekinila ogenj in ruskemu predstavniku v Tbilisiju predala sporočilo, da z območja konflikta umika svoje enote. Rusija je kmalu zatem potrdila, da je sporočilo res prejela, da pa po njenih navedbah gruzinske informacije ne držijo. Ruski tanki so še naprej hrumeli proti Goriju, ruska letala pa so zvečer še enkrat udarila po tovarni letal, ki je od gruzinske prestolnice oddaljena komaj nekaj kilometrov. Tbilisi je preplavilo hupanje avtomobilov, med prebivalci pa je znova zavladal strah, da bo Rusija zasedla vso Gruzijo. Pozno zvečer so agencije vendarle sporočile spodbudno novico, da je Rusija pripravljena na pogovore.
