Moskva – V rusko glavno mesto je pripotoval venezuelski predsednik Hugo Chávez, ki si od tridnevnega uradnega obiska v Rusiji obeta številne orožarske posle, zaradi katerih se je tam mudil že lani. Takrat je obiskal tudi Belorusijo, od koder je po poročanju sudanskega časopisa Sudan Times pred dvema tednoma prispela v Sudan pošiljka 12 ruskih taktičnih lovcev mig-29. Za zdaj ni znano, ali je skrivni posel z režimom predsednika Omarja el Baširja, ki ga je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu nedavno obtožilo vojnih zločinov v Darfurju, sklenila Belorusija ali nemara celo Rusija. Ta je bila v preteklosti že obtožena kršenja 1591. resolucije ZN, ki prepoveduje prodajo orožja tako oblastem v Kartumu kot upornikom v Darfurju.
V zatohlem čumu, tradicionalnem bivališču avtohtonih sibirskih ljudstev, se 59-letna Nata Ivanovna Pokačeva predaja popoldanskemu počitku. Zleknjena je na debele jelenje kože. V cvetočem in živahnem Hanti-Mansijsku, središču istoimenskega in z nafto in plinom bogatega ruskega avtonomnega okrožja, predstavlja izumirajoče običaje Hantov, enega od 30 staroselskih sibirskih ljudstev.
Kubači – Ruska republika Dagestan, kar pomeni dežela gora, je po številu prebivalcev primerljiva s Slovenijo, po površini pa je dvainpolkrat večja. Znana je po orientalskih preprogah, tkaninah in izdelkih iz srebra in zlata. Največjo rusko republiko na Severnem Kavkazu imenujejo tudi kavkaški Babilon, saj je ena od držav z največ jezikov na svetu; 34 različnih etničnih skupin, med katerimi so Avarci, Darginci, Lezgini, Laki, Tabasaranci, Tati in Judje, govori kar 70 različnih jezikov oziroma dialektov. Skoraj vsaka vas ima svoje narečje, zato se ljudje z različnih koncev Dagestana med seboj že dolgo sporazumevajo predvsem po rusko.
Moskva – »Mi delamo naprej. To nima neposrednega vpliva na našo dejavnost, bi pa utegnilo prestrašiti naše potencialne partnerje,« se je na izbruh afere, povezane z Intereuropinim logističnim centrom Moskva – Čehov, odzval Esad Ajeti, direktor podjetja Intereuropa-East, hčerinskega podjetja Intereurope, d. d. To je bilo pred osmimi leti ustanovljeno zaradi utrditve navzočnosti na ruskem trgu. Intereuropino naložbo v Rusiji je pod drobnogled vzela komisija za preprečevanje korupcije, ki je zaradi domnevnih nepravilnosti o primeru že obvestila tožilstvo. Naložba je vredna 123 milijonov evrov.
Ko je ruski predsednik Vladimir Putin ob začetku prvega predsedniškega mandata začel drugo vojno v Čečeniji, je 25-letni ruski poročnik Pavel Levurda v pismu materi zapisal: »Grozni je obkoljen z vseh strani. Spopadi so siloviti. Streljanje ne preneha niti za minuto. Mesto gori. Nebo je popolnoma črno.« Zdaj, ko se Putin po osmih letih poslavlja s položaja, v čečenskem glavnem mestu od krogel prerešetanih pročelij ni več. Nadomestila so jih moderna poslopja pastelnih barv.
Moskva– »Če kdo sprejme neumno in nezakonito odločitev, to še ne pomeni, da ga moramo po opičje oponašati. Ne bomo storili nič nezakonitega, priznanje enostranske neodvisnosti pa bomo razumeli kot signal. Na ravnanje naših partnerjev se bomo odzvali in zaščitili našo varnost. Načrt imamo že pripravljen in vemo, kaj bomo storili,« je v četrtek izjavil ruski predsednik Vladimir Putin in tako sporočil, da se Rusija ne bo kar sprijaznila s kosovsko neodvisnostjo. Kakšen bo ruski odgovor, ni znano, je pa celo od zahodnih diplomatov mogoče slišati opozorila, da ni izključen prihod ruske vojske na Kosovo.
General JLA Vekoslav Kadijević, ki je bil med letoma 1988–1992 obrambni minister, kar dejansko pomeni, da je v času začetka balkanskih vojn poveljeval oboroženim silam SFRJ, se je v javnosti kot strela z jasnega pojavil v začetku oktobra. Takrat je v Moskvi v generalski uniformi sklical tiskovno konferenco ob izidu svoje knjige Protiudarec, moj pogled na razpad Jugoslavije. Le nekaj dni pozneje sem se z njim srečala na pogovoru o morebitnem intervjuju, a je padel v vodo, saj je zanj zahteval pet tisoč evrov!
Jutro je turobno. V jesenski Moskvi drugačnih skorajda ni. Na ploščadi pred gledališčem Dubrovka vlada smrtna tišina. Več sto ljudi, zbranih na prizorišču enega najhujših terorističnih napadov v ruski zgodovini, nemo strmi v podobe ubitih talcev. Zaradi nepreglednega števila nageljnov in sveč je stopnišče pred vhodom videti, kot bi bilo prekrito z rdečo preprogo. »Oprostite nam, ker krivcev še vedno nismo kaznovali. Prej ali slej se bo moral vsak soočiti z božjo pravičnostjo,« se iz zvočnika zasliši moški glas. V ozadju igra klasična glasba. Ko v zrak poleti 129 belih balonov – po eden za vsako žrtev –, se množica počasi razide.
