Rusija je šokirana zaradi »histeričnega odziva« evropskih diplomatov na seznam 89 evropskih politikov, ki so v Rusiji »persone non grata«. Pravijo, da so se celo v manjšem obsegu odzvali na podoben črni seznam Evropske unije. Na ruskem črnem seznamu ni predstavnikov Slovenije.
Naše babice so uživale naravno domačo hrano, naši otroci pa bodo verjetno odvisni od »frankenfoodsa«, kakor v Združenih državah Amerike pravijo živilom iz gensko spremenjenih pridelkov, ki so zaradi korporacij, kot je Monsanto, že zdavnaj postali del ameriškega vsakdanjika.
Reuters je pred dnevi objavil informacijo o kopičenju ruskih enot in orožja v začasni vojaški bazi na strelišču Kuzminski v Rostovski regiji, ki je od meje z Ukrajino oddaljeno 50 kilometrov. Gre za oporišče, ki naj bi ga Rusija uporabljala kot odskočno desko za vzhodno Ukrajino, kjer se po trditvah Kijeva in njegovih zahodnih zaveznikov borijo tudi redne enote ruske vojske. Koliko je pravzaprav Rusije na vzhodu Ukrajine?
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki omogoča zaprtje tujih in mednarodnih nevladnih organizacij, o katerih bodo presodili, da pomenijo grožnjo za rusko nacionalno varnost, vodstvu in uslužbencem teh organizacij pa grozita denarna in celo zaporna kazen. Odločitev so ostro kritizirali evropski in ameriški predstavniki ter ruski opozicijski voditelji, v ruski javnosti pa ni dvignila veliko prahu.
Več sto tisoč Hindujcev, povečini obiskovalcev iz Indije, se vsakih pet let zgrne v svetišče Gadhimai v kraju Barijarpur na jugovzhodu Nepala, kjer poteka največje ritualno žrtvovanje živali na svetu. Nepalski festival Gadhimai Mela je razvpit kot eden najbolj nasilnih praznikov na svetu.
Kot tožilec za človekove pravice je preganjal najhujše zločince našega časa, kakor je nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor, in služboval na najbolj uglednih mednarodnih kazenskih sodiščih, kot je denimo tisto za Ruando. Leta 2009 ga je ameriški predsednik Barack Obama imenoval za pooblaščenega veleposlanika za človekove pravice, ki pri State departmentu vodi urad za globalno kazensko pravosodje.
Po klavrnem propadu ruskega plinskega projekta Južni tok, ki bi pripeljal ruski plin v Evropo mimo Ukrajine, je Rusija začrtala Turški oziroma Balkanski tok, prek katerega bi leta 2019 začel teči plin, ki ga bo samo še do tega datuma pošiljala po ukrajinskem sistemu plinovodov. Pripravljenost na sodelovanje so izrazile Turčija, Grčija, Madžarska, Srbija in Makedonija, kjer zaradi tega že čutijo pritiske Bruslja in Washingtona.
