Ko Turčija bombardira Islamsko državo v Siriji in Iraku, tolče tudi po kurdskih pešmergah, med katerimi je veliko žensk. Kot članica Nata z drugo največjo vojsko spada Turčija med najbolj »možate« države na svetu.
Sovjetska zveza se je pompozno imenovala za »državo, v kateri največ berejo«. Težko, da je to v resnici držalo, saj so za nekdanjo železno zaveso veljale za deficit celo knjige ruskih klasikov. V sodobni Rusiji je v knjigarnah in knjižnicah dostopna zelo bogata izbira – izhaja praktično vse, četudi ne v največjih nakladah.
Islamska republika Iran že desetletja živi pod zahodnimi sankcijami. Najprej so jih uvedle Združene države Amerike, nato Združeni narodi, kot zadnja pa tudi Evropska unija. Po zadnjih sankcijah leta 2010 se je iransko gospodarstvo skrčilo za petino, skoraj tretjina ljudi je ostala brez dela, življenje pod pragom revščine pa je postalo realnost za kar 40 odstotkov prebivalcev. Nebrzdana inflacija je bila na vrhuncu leta 2013, ko je dosegla 45 odstotkov.
Zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu je odprl tudi možnost, da Iran postane energetska velesila, za kar ima zelo velik potencial. Islamska država je druga na svetu po zalogah nafte in zemeljskega plina. Pred njo je samo Rusija, ki se boji, da utegne iranski plin na evropskem tržišču dolgoročno izpodrniti ruskega.
Po otoplitvi odnosov med Združenimi državami Amerike in Kubo so se številni ameriški mediji razpisali o Kubi kot svetovni zdravstveni velesili. V dokumentarnem filmu Sicko se je temu že leta 2007 posvetil razvpiti ameriški filmski režiser Michael Moore.
Po otoplitvi odnosov med Kubo in Združenimi državami Amerike, ki so proti njej že v 60. letih prejšnjega stoletja začele uvajati gospodarski embargo, si v nekaterih ameriških medicinskih ustanovah obetajo, da bodo že kmalu lahko uvozili kubansko cepivo Cimavax, ki menda tako rekoč izstrada tumor na pljučih.
Po sklenitvi zgodovinskega dogovora o iranskem jedrskem programu so v Washingtonu optimistično upali, da bodo Rusijo pritegnili tudi k sodelovanju pri spopadu z Islamsko državo. Njihov načrt ni uspel in uradna Moskva je tako Združenim državam Amerike kot Turčiji dala jasno vedeti, da bo še naprej odločno podpirala sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Po podatkih urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) je bilo v spopadih na vzhodu Ukrajine ubitih že 6500 ljudi, 2 milijona jih je postalo beguncev, 1,3 milijona pa je notranje razseljenih. Poletni meseci so prinesli še več kršitev premirja, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) – tudi sami so postali tarča napada, zato so omejili svoje aktivnosti – pripisuje kršitve premirja ukrajinski vojski in separatistom.
