Polona Frelih - tvoja kandidatka za Evropske volitve 2024

🔥 9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!

🇸🇮 Najprej Slovenija!

𝕏 @PolonaFrelih

Logo

Intervju s PolonoResnica o migrantihO vojni

Pod odejo prazničnih luči

Wikipedia Prazniki osvetlijo najhujše elemente potrošništva, hkrati pa truma ljudi brez dohodkov in osnovnih pravic spi na mrzli ulici. Udeleženci prvih večjih demonstracij zaradi finančne krize, ki so v Grčiji izbruhnile decembra 2008, so najprej zažgali ogromno božično drevo, ki je stalo pred grškim parlamentom. Nekaj dni pozneje se je tam pojavil grafit Merry crisis and a happy new fear, kar bi prevedli kot Srečna kriza in vesel nov strah....

 

Wikipedia

Prazniki osvetlijo najhujše elemente potrošništva, hkrati pa truma ljudi brez dohodkov in osnovnih pravic spi na mrzli ulici.

Udeleženci prvih večjih demonstracij zaradi finančne krize, ki so v Grčiji izbruhnile decembra 2008, so najprej zažgali ogromno božično drevo, ki je stalo pred grškim parlamentom. Nekaj dni pozneje se je tam pojavil grafit Merry crisis and a happy new fear, kar bi prevedli kot Srečna kriza in vesel nov strah.

V Veliki Britaniji je Nacionalni odbor za varčevanje spodbujal podporo vojnim prizadevanjem in tisti, ki so se odločili za darila, so morali predmete zaviti v star časopis, saj so obstajale omejitve glede uporabe papirja.

Britanska potovalna agencija TravelTimeWorld Britance spodbuja, naj se visokim računom za elektriko izognejo s pobegom v tople kraje.

David Cheal je raziskoval dinamiko družinskega obdarovanja in ugotovil, da je mogoče iz strukture in vsebine daril lepo pokazati vloge družinskih članov ter njihovo medosebno povezanost.

Problem sodobnih steklenih pročelij je toplotno sevanje v druge stavbe ob požaru. Zato zahtevajo takšna pročelja ustrezen razmik od sosednjega objekta. Če ni mogoče zagotoviti dovolj velikega odmika, da preprečuje požarno sevanje, pa je treba uporabiti požarno zaščitna stekla.

Na fotografije še idilična podoba s podeželja, a to jesen je Pinar del Rio opustošil orkan Ian.

Ameriške sile, nameščene v drugih državah, so se pogosto potrudile, da so organizirale praznična praznovanja tudi za lokalne otroke.

Tudi »indeks šminke« je pokazal, da so v prvi polovici leta 2022 ženske bolj posegale po bolj izrazitih šminkah, ne pa po tistih v naravnih barvah. Nakupovali torej bomo, vendar nekaj majhnega in barvitega.

Barry Sharpless in Morten Meldal sta postavila temelje za funkcionalno obliko kemije – kemijo na klik – v kateri se molekularni gradniki hitro in učinkovito združijo. Carolyn Bertozzi pa je klik kemijo prenesla v novo razsežnost in jo začela uporabljati v živih organizmih. Za kaj pravzaprav gre, nam je pojasnil izredni profesor dr. Izidor Sosič s Katedre za farmacevtsko kemijo na Fakulteti za farmacijo UL.

»Čeprav gre za dve ločeni področji, sta ti med seboj močno povezani,« pojasni dr. Izidor Sosič. Klik kemija je širok izraz za točno določene vrste kemijskih reakcij, pri čemer imamo vedno dva gradnika, ki načeloma ne reagirata z ničimer drugim, le med seboj, ko se srečata. Pomembno je povedati, da med seboj reagirata zelo hitro, selektivno, pri čemer ne nastajajo nobeni stranski produkti, le želen produkt, želena nova spojina iz dveh gradnikov. To se zgodi res zelo hitro, kot bi tlesknil s prsti, zato pa se je tudi uveljavil izraz klik – kot recimo, ko sestavljaš dva elementa pri sestavljanki, ko nekaj klikne skupaj, pri čemer je kot prednost treba omeniti tudi velik izkoristek reakcije.

Reakcija dveh spojin, ki tvori nove spojine

Sliši se kot ljubezen na prvi pogled … »Ja, recimo. Pomeni, da določena gradnika ne reagirata z ničimer drugim, le med seboj. Ujemajoče lastnosti imata le ta dva gradnika, zato medsebojno reagirata. Za začetno reakcijo klika velja reakcija med azidom, spojino, ki ima ročko s tremi dušikovimi atomi, in alkinom, molekulo s trojno vezjo v strukturi. Ko se ti dve spojini srečata, radi

Inducirana razgradnja proteinov

Dr. Izidor Sosič se v praksi ukvarja z razmeroma novim področjem, to je z inducirano razgradnjo encimov. »Ugotavljamo, kateri encim je v določeni celici ali tkivu preveč izražen in povzroča patofiziološko stanje, težave v celici, tkivu in telesu. Naša naloga je odkrivanje molekul, ki bodo neko pretirano funkcijo encima zavrle in se bo stanje v telesu normaliziralo. Želimo si odkriti molekule, ki bi neki s patološkim stanjem povezan encim v celici razgradile, ga uničile, odstranile iz celice .. Naravni proces je, da se v celicah konstantno tvorijo novi proteini. Ko eni oddelajo svojo funkcijo, nekateri v 48 urah, nekateri po več tednih, se v celici razgradijo in nato nastanejo novi. Takšne, ki povzročajo res velike težave in se nočejo razgraditi po naravni poti, lahko »prisilimo«, da se razgradijo in gredo v proteasom, nekakšen ’smetnjak’ v celici.« Sosič je prepričan, da bo tudi koncept inducirane razgradnje proteinov v prihodnjih petih letih deležen Nobelove nagrade, kajti odkrit je bil že leta 2001, takrat so ga tudi prvič opisali. Kakšnih 15 let se na tem področju ni nič dogajalo, zdaj pa se je njegovo preizkušanje močno razbohotilo in z njim se veliko ukvarja farmacevtska industrija. Zdravila za zdravljenje raka dojk in prostate zaključujejo drugo fazo kliničnih raziskav. Dr. Sosič: »Če bo to uspešno prišlo na tržišče in se bodo zdravila izkazala za uspešna, je Nobelova nagrada tistemu, ki je odkril koncept razgradnje encimov v celici, zagotovljena.«

Turizem je usahnil, pomanjkanje se je vrnilo, vsi reformistični načrti so potonili. V resnici jih tudi niso načrtovali resno in zavezujoče, bolj za politično propagando.

Izkušnje iz časov velike gospodarske krize kažejo, da so v težkih časih darila bolj praktična, več je gospodinjskih oziroma uporabnihin skupinskih daril.

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko so nastajale prve slovenske razglednice, so po Evropi že delovali prvi zbirateljski klubi in časopisi, na ogled so bile velike razstave razglednic, izdajatelji pa so zaslutili velik zaslužek tudi s tiskanjem klasičnih in aktualnih likovnih umetnin.

V zahodnem svetu je božič globoko shizofren čas. Po eni strani razkrije najboljše vidike človeka: ljudje se zberejo ob skupnem obedu in si razdelijo darila v duhu skupnosti, kar začasno prekine odtujenost vsakdanjega življenja. Po drugi strani prazniki osvetlijo najhujše elemente potrošništva, zlasti neskončne vrste zombijev, ki brezglavo drvijo po pretenciozno okrašenih nakupovalnih središčih in iščejo najnovejše neuporabne stvari, s katerimi poskušajo potrditi svojo vrednost. Truma ljudi brez dohodkov in osnovnih pravic pa spi na mrzli ulici. Pod odejo praz­ničnih luči.

Ko je Charles Dickens, ki so mu rekli kar »človek, ki je izumil božič«, v klasični Božični pesmi (Christmas caroll) iz leta 1843 poetično govoril o smrti, pohlepu in bedi, je bičal predvsem družbeno razslojenost zgodnjega industrijskega kapitalizma, njegov lik Scroogeja oziroma Skopušnika pa je še vedno povsod prisoten. Poosebljajo ga bogati vlagatelji z Wall Streeta, ki niso plačali niti centa za ustvarjeno finančno zmešnjavo, in moči željni politiki, ki se dobesedno obdajajo z zlatom, za navadne smrtnike pa predpisujejo varčevanje za varčevanjem. Zelo zgovorno je, da so udeleženci prvih večjih demonstracij zaradi finančne krize, ki so v Grčiji izbruhnile decembra 2008, najprej napadli in zažgali prav ogromno božično drevo, ki je bahavo stalo na trgu Sintagma pred grškim parlamentom. Nekaj dni pozneje se je tam pojavil preroški grafit v angleškem jeziku Merry crisis and a happy new fear, kar bi prevedli kot Srečna kriza in vesel nov strah. Še kako primerno voščilo tudi za pretekla tri leta, ki so jih zaznamovali pandemija koronavirusa, rekordno pomanjkanje dobrin zaradi krize dobavne verige ter pomanjkanje energentov in inflacija. Članice Evropske unije so že julija sprejele politični dogovor o prostovoljnem zmanjšanju zimske porabe zemeljskega plina za kar 15 odstotkov, kar pomeni, da bodo v evropskih prestolnicah božični in novoletni prazniki nekoliko hladnejši in temnejši. Če se morda odpravljate v Pariz, potem je dobro vedeti, da bodo utripajoče luči na slovitem Eifflovem stolpu namesto ob enih ponoči ugasnili že nekaj pred polnočjo, s čimer naj bi prihranili štiri odstotke stroškov za energente. Gre za del akcijskega načrta pod imenom la sobriete energetique oziroma energetske zmernosti. Nova varčevalna doktrina med drugim predvideva, da bodo poslušne porabnike nagrajevali s posebnimi bonusi za zmernost. Vodstvo luksuznega konglomerata LVMH, ki ima v lasti več kot 500 trgovin, med njimi tudi blagovne znamke Christian Dior, Givenchy in Tiffany, pa tudi verigi supermarketov, kot sta Leclerc in Carrefour, je odredilo, da je treba v njihovih trgovinah luči ugašati tri ure prej kot običajno.Francoske delavce nagovarjajo k »novemu obnašanju pri uporabi energentov«, denimo k uporabi stopnic namesto dvigal, neuporabi tiskalnikov ter ugašanju računalnikov in električnih avtomobilov. Temperatura v dnevnih sobah in kuhinjah naj ne bi presegala 19 stopinj Celzija, v spalnicah pa 17 stopinj Celzija. Bojlerje naj ne bi segrevali na več kot 55 stopinj Celzija, pralne in pomivalne stroje pa naj bi zagnali samo v času poceni toka. Iz stanja pripravljenosti naj bi izključevali celo televizije ter WIFI-usmerjevalnike. Upravniki javnih zgradb so dobili navodila, naj se preusmerijo na LED-žarnice in naj pisarne ne ogrevajo na več kot 19 stopinj Celzija. Javnim uslužbencem in podjetjem svetujejo, naj organizirajo delo od doma, da bodo pisarne samevale najmanj štiri dni v tednu, voznikom pa bolj počasno in s tem varčno vožnjo. Za dve stopinji morajo ogrevanje zmanjšati tudi v športnih kompleksih, voda v javnih kopališčih mora biti hladnejša za stopinjo, zmanjšali pa bodo tudi intenzivnost javne razsvetljave in promet­ne signalizacije. Kjer je to mogoče, je treba med eno uro ponoči in šesto uro zjutraj popolnoma izključiti javno razsvetljavo. Ukrepe so že uvedli v več kot 12 tisoč skupnostih v Franciji, kjer se lokalne oblasti iz zagate zaradi skeptične javnosti izmotavajo tudi z argumentom, da se borijo proti svetlobnemu onesnaževanju. Slednje po mnenju znanstvenikov zmanjšuje biodiverziteto in slabo vpliva na zdravje človeka, saj med drugim povzroča raka. »Več teme bo pomagalo, da bomo spoštovali ritem dneva in noči in živalske vrste se bodo lahko regenerirale,« je hitela pojasnjevati Carole Faidherbe, podžupanja Tavernyja. »Mesta so čedalje bolj gosto naseljena, drevesa sekajo zaradi gradnje stanovanj, šol, dvorišč in kolesarskih stez, zato govorjenje o zaščiti živali v tem primeru nima nobenega smisla,« argument ni prepričal prebivalke mesta Eaubonne, kjer so zaskrbljeni zlasti zaradi varnosti. Pristojni odgovarjajo, da so ukrepe zasnovali z mislijo na varnost, zato bodo luči ugasnili šele po prihodu zadnjega večernega vlaka in jih spet prižgali pred odhodom prvega jutranjega.

Ne diši po kruhu

V imenu podnebnih sprememb so bitko božični razsvetljavi napovedali tudi nemški okoljevarstveniki. »Med božičnimi svetlobnimi orgijami se porabi toliko električne energije, kot je mesto s 400 tisoč prebivalci porabi v enem letu,« je s statistiko postregel Jürgen Resch, izvršni direktor okoljevarstvene organizacije Deutsche Umwelthilfe. Zavzel se je za popolno odsotnost božičnih lučk tako v mestih kot v gospodinjstvih. Če bi bilo po njegovem, bi vsako nemško mesto krasilo eno samo razsvetljeno božično drevo. Nemški spomeniki, med njimi Brandenburška vrata v Berlinu, javna poslopja ter oglasne deske so lahko razsvetljeni samo med 4. uro popoldne in 10. uro zvečer. Na hodnikih javnih zgradb bodo izključili ogrevanje, maksimalna dovoljena temperatura v pisarnah je 19 stopinj Celzija, zasebne bazene pa se sploh ne sme več ogrevati s plinom ali elektriko, razen če gre za »terapevtske namene«. V Hannovru so v javnih poslopjih in bazenih ter športnih centrih izključili toplo vodo, v Dresdnu pa so objavili, da bo topla voda dostopna samo ob določenih urah. Družba Vonovia, lastnica skoraj pol milijona nemških stanovanj, bo številna stanovanja ponoči ogrevala na največ 17 stopinj. Ker je senat v Berlinu odrekel financiranje znamenite božične razsvetljave na razvpitem Kurfürstendammu, bo to breme s pomočjo donacij poskušala prevzeti skupina AG City group, ki vsako leto poskrbi za LED-svetlobni spektakel, za katerega je treba odšteti 600.000 evrov. Regensburg in številna druga nemška mesta bodo luči ugašala bolj zgodaj, poleg tega so se odločili za varčnejšo LED-razsvetljavo. Znamenite nemške božične tržnice, na katerih diši po kuhanem vinu, bodo po večini ostale, se bodo pa številna mesta poslovila od naravnih drsališč, ki so energetsko zelo potratna. V Düsseldorfu za razsvetljavo božične tržnice porabijo 400 tisoč kilovatnih ur, od česar jih gre kar četrtina za vzdrževanje drsališča. V številnih nemških mestih tako že razmišljajo o alternativi – plastičnih drsališčih. V Nemčiji so proti energetskemu varčevanju že tudi protestirali. V pekarnah po vsej državi so na visoke cene energentov, surovin in delovne sile opozorili tako, da so za en dan v svojih prodajalnah ugasnili luči. »Za zdaj smo ugasnili samo luči, kmalu bomo morali tudi peči,« se je glasil slogan protestov. Da bodo varčevali z energijo, so se zavezali tudi v Švici, kjer skrušeno ugotavljajo, da bo po dveh letih pandemije prebivalce težko prepričati k sprejetju omejitev. V švicarskem tabloidu Blick so se pojavile celo informacije, da bodo prebivalce, ki bodo stanovanja ogrevali na več kot 19 stopinj Celzija, kaznovali z denarno kaznijo v višini 3000 švicarskih frankov ali pa celo s triletno zaporno kaznijo, kar so pristojni označili za lažne novice.

Pogum za težke čase

V Avstriji trgovci vztrajajo, da je treba med prazniki razsvetliti osrednje ulice, saj bodo s tem vlili »pogum« prebivalcem v času »težke zime«. Na podlagi tega argumenta bodo razsvetljavo ohranili, vendar bo gorela nekaj ur manj. Takšno je tudi stališče na Nizozemskem, kjer bodo v večini mest božične lučke gorele 6 ur na dan, in to v obdobju 11 tednov, ponekod pa bodo prepolovili tudi število luči. V času blaginje so prebivalce razveseljevale 8 ur na dan, in to v obdobju 13 tednov. »Če ulica ni videti dobro, ljudje na njej ne bodo nakupovali. Ljudje bodo raje kupovali na spletu, kjer je ceneje,« je ocenil profesor Maarten Hajer z Univerze v Utrechtu. Zaradi visokih stroškov elektrike in materiala – narasli so kar za 80 odstotkov – je 20 nizozemskih pekarn že zaprlo svoja vrata. Med drugim tudi zato, ker so prodali precej manj. Nizozemsko združenje podjetnikov kruha in slaščic (NBOV) je oblasti pozvalo na pomoč, saj je ogroženih na stotine delovnih mest. Na Finskem pozivajo k redkejšemu obisku savn, izklopu ogrevanja v garažah ter krajšemu prhanju, v Belgiji pa so za zgled poskrbeli kar poslanci evropskega parlamenta, ki pozivajo k prekinitvi prak­se selitve parlamenta v Strasbourg, »saj je neodgovorno ogrevati dve poslopji in organizirati nepotrebne poti«. Svoje uslužbence so tudi pozvali, naj na delo prihajajo v dodatnem puloverju, »saj je varčevanje z energijo pomembnejše kot kodeks oblačenja.« Na t. i. evropski svetilki, notranji strukturi ovalne oblike na sedežu Sveta, ki je znana tudi kot vesoljsko jajce, so razsvetljavo že izklopili, ogromen atrij pa bodo ogrevali na pičlih 14 stopinj Celzija. Energetske pasove si zategujejo tudi na jugu Evrope, kjer je bolj kot ogrevanje pozimi kritično hlajenje poleti, ko se živo srebro povzpne tudi nad 40 stopinj Celzija. V Italiji so v skladu z operacijo Termostat že spomladi sprejeli vrsto ukrepov, med drugim izključitev javnih vodnjakov, tudi znamenite Fontane di Trevi v središču Rima. Italijanska vlada je uporabnike pozvala, naj domov ne ogrevajo na več kot 19 stopinj Celzija in naj ogrevanje vsak dan izključijo za dodatno uro. Ljudi spodbujajo, naj prhanje skrajšajo na minimum in vključijo pomivalne in pralne stroje šele, ko bodo polni. Poleti klimatskih naprav ne smejo vključiti na manj kot 27 stopinj Celzija, s čimer naj bi prihranili 4 milijarde kubičnih metrov plina. Ukrepi so veljavni od 1. maja do 23. aprila 2023. Tudi vročekrvni Španci, ki za razliko od preostale Evrope niso tako zelo odvisni od ruskega plina, so se v znamenje solidarnosti zavezali, da bodo porabo plina zmanjšali za 7 do 8 odstotkov. Med drugim so sklenili, da je treba razsvetljavo v izložbah ugašati ob 10. uri zvečer, prav tako svetlobne napise, spomeniki pa niso več osvetljeni. Še precej bolj striktni so, kar se tiče uporabe klimatskih naprav, ki ne smejo hladiti na manj kot 27 stopinj Celzija, trgovine pa morajo biti opremljene s posebnimi tablami, ki mimoidočim kažejo temperaturo znotraj trgovine. Vsa ohlajevana in ogrevana poslopja morajo biti opremljena z avtomatskimi vrati, da ne bi prihajalo do izgub energije. »Z ugašanjem luči bomo ustvarili negotovost, zmanjšali turistični obisk in povzročili temo, revščino in žalost,« se je nad ukrepi pritožila Isabel Diaz Ayuso, predsednica madridske avtonomne skupnosti. Varčevanje je na Iberskem polotoku še toliko bolj pereče, ker je Španija dežela ponočnjakov, 10. ura zvečer pa običajen čas večerje.

V tople kraje

Na Irskem, ki je znana kot od avtomobilov odvisna država, kar pomeni, da prebivalci raje uporabljajo avtomobile kot drugo obliko transporta, so na voznike apelirali, naj vozijo počasi, tekoče in naj vzdržujejo pritisk v pnevmatikah, saj je v tem primeru poraba goriva manjša. Med vladno kampanjo pod naslovom »zmanjšaj svojo porabo« pozivajo k zmernosti pri uporabi štedilnikov, kotličkov in sušilnih strojev, predvsem pa, naj jih ne uporabljajo v času največje potrošnje med 4. uro popoldne in 19. uro zvečer. Žrtvovali so se celo irski poslanci, ki so v parlamentu prestavili kurilno obdobje in tako bili za zgled. Po septembrskih pritožbah nekaterih poslancev, da jih je zeblo, so 3. oktobra v dáilu vendarle vključili ogrevanje. Na težko božično obdobje se pripravljajo tudi britanski trgovci na drobno, saj se potrošniki na vse hujšo krizo življenjskih stroškov odzivajo z zmanjšanjem porabe. Ker se bliža najbolj donosno obdob­je v letu za trgovine in spletno prodajo, sta dve raziskavi poudarili obseg pritiska na gospodinjske proračune, ki ga je povzročila dvomestna stopnja inflacije v Združenem kraljestvu.Mesečni izračun porabe družbe Barclaycard, ki opravi polovico transakcij z debetnimi in kreditnimi karticami, je pokazal, da namerava 50 odstotkov potrošnikov za božič zategniti pas in kupiti manj daril, hrane in pijače ter se manj družiti. Pri Barclaycardu dodajajo, da sta dva od treh potrošnikov (66 odstotkov) našla načine za varčevanje z energijo doma, da bi zmanjšala stroške svojih računov za plin in elektriko. Mnogi med njimi so bili doma oblečeni v več plasti (63 odstotkov), medtem ko se jih je 56 odstotkov izogibalo uporabi centralnega ogrevanja, razen če je bilo to nujno potrebno. Vsak peti Otočan je že kupil tudi električno odejo ali termofor. Britanska potovalna agencija TravelTimeWorld Britance spodbuja, naj se visokim računom za elektriko izognejo s pobegom v tople kraje. Potovalna agentka Ashley Quint je na to idejo prišla ob spoznanju, da bi do aprila 2023 stroški za električno energijo na gospodinjstvo lahko narasli že na 8.120 evrov letno. »To je 23 evrov na dan za energijo, prav v tej sekundi pa pametni meter moje kolegice, ki nima vključenega ogrevanja, zaračuna 12 evrov stroškov na dan,« je Quintova povedala za Euronews travel. Po njenem mnenju jo je ceneje popihati na Malto, na jug Španije ali na Portugalsko, kar je januarja in februarja precej ugodno, vreme pa je še vedno toplo. Lahko odpotujete tudi dlje, sicer boste plačali večje stroške prevoza, stroški življenja pa bodo manjši. Če boste ostali dalj časa, se vam izplača odpotovati na Tajsko, kar so si včasih lahko privoščili zlasti upokojenci, z delom od doma pa je to postalo dostopno tudi drugim.

Bela hiša brez prazničnih lučk

O skorajda povsem enaki situaciji, s kakršno se srečujemo pred tokratnimi prazniki, je ameriški New York Times poročal 25. novembra 1973. V članku z naslovom Kriza goriv zatemnila praznične luči (Fuel Crisis Dims Holiday Lights) so se oglasili iz mesta Harlan v zahodni Iowi, ki so mu zaradi razkošne božične razsvetljave rekli kar »božično mesto«. Tam so v znak državljanske solidarnosti zaradi energetske krize v državi ukinili vso zunanjo božično razsvetljavo.»Gre za korak, ki se na začetku prazničnega okraševanja z različnimi stopnjami popustljivosti, iskrenosti, cinizma in godrnjanja dogaja po vaseh, mestih in domovih,« so zapisali v reportaži. Od New Yorka do Portlanda, od Houstona do Phoenixa in od Los Angelesa do vasice Ludlow Falls so se lastniki trgovin, občinski uradniki in voditelji sosesk zavzemali za varčevanje z elektriko, tako kot je pozval predsednik Nixon v svoji prošnji za varčevanje z energijo.»V New Yorku v trgovini Macy's Saks ter Lord & Taylor ne bodo prižgali zunanjih dekoracij, Rockefeller Center bo osvetljen četrtino manj časa, gorelo bo 25 odstotkov manj luči. V Beli hiši božično drevo ne bo okrašeno z lučkami, pač pa samo z bleščicami. V Hollywoodu je Capitol Records razstavil svoj 75-metrski svetlobni zaslon v obliki drevesa, praznično razsvetljavo pa je opustil celo Los Angeles. V Utahu je mormonska cerkev drastično zmanjšala svojo praznično razstavo, v Seattlu pa so ugasnili vsako drugo luč ..« so leta 1973 pisali v New York Timesu. Zaradi izpadov električne energije so se morali prazničnim okrasitvam odreči tudi med II. svetovno vojno, novoletnim in božičnim praznovanjem pa se niso odrekli. Ker so bili materiali, kot sta gorivo in guma, preusmerjeni v vojno industrijo, so bila potovanja nezaželena, ljudje pa so se zatekli k ročnemu izdelovanju daril ali nakupu tistih iz kartona, lesa in takrat novega materiala, plastike. Vlada je spodbujala nakup vojnih obveznic kot velikodušnega darila in načina prispevanja k vojnim prizadevanjem.Ker je večina delovno sposobnih moških v državi služila v tujini, so morale ženske nastopiti v tradicionalni vlogi Božička, pomanjkanje delovne sile pa je povzročilo tudi pomanjkanje božičnih drevesc. Američani so že takrat začeli kupovati umetna drevesca, ki so jih okrasili z doma narejenimi okraski iz papirja in vrvice. Vojaške in mornariške pošte so se po svojih najboljših močeh trudile zagotoviti pravočasno dostavo paketov, njihova naloga pa je bila zaradi količine pošte in razdalje težka. Če so želeli, da bi vojaki večino daril prejeli do božiča, je bilo priporočljivo, da jih družine pošljejo po pošti med 15. septembrom in 15. oktobrom.Odrekli se niso niti tradicionalni božični večerji in oborožene sile so se zelo potrudile, da so ameriške čete dobile obrok, ki jih je spominjal na dom: purana in šunko z vsemi dodatki. Celo tisti na fronti so imeli na voljo purana za večerjo, kadar je bilo to le mogoče.Večina vojaških baz je organizirala hišna praznovanja za vojake, vključno z obiski Božička, koncerti in zabavami. Četrti, vključno z bolnišnicami, so bile okrašene z okraski iz kositra in folije, božična bogoslužja pa so potekala na vseh frontah. Ameriške sile, nameščene v drugih državah, so se pogosto potrudile, da so organizirale praznična praznovanja tudi za lokalne otroke. Bolj kot karkoli drugega so si seveda želeli, da bi bili za božič doma, čemur je posvečena uspešnica Binga Cosbyja I'll be home for Christmas oziroma Za božič bom doma. Stroge omejitve so med vojno veljale tudi v Združenem kraljestvu, še zlasti med silovitim nemškim bombardiranjem, znanim kot The Blizt, ko so bile družine božični večer prisiljene preživeti v zakloniščih. Podzemne menze so postale zatočišča za tiste, ki so jim v bombardiranju uničili domove, veliko otrok pa so poslali v podeželske skupnosti, da bi ubežali nevarnosti.Tudi v Veliki Britaniji je Nacionalni odbor za varčevanje spodbujal podporo vojnim prizadevanjem in tisti, ki so se odločili za darila, so morali predmete zaviti v star časopis, saj so obstajale omejitve glede uporabe papirja. Za dvig razpoloženja je BBC predvajal poseben božični radijski program z govorom kralja Jurija VI. Hitro je postal vsakoletna tradicija, ki se nadaljuje še danes. Božični in novoletni prazniki tudi letos zagotovo ne bodo odpadli, bomo pa brez dvoma manj trošili, o čemer pričajo zadnji trendi iz Združenih držav Amerike, ki je vodilna sila v potrošništvu. Nakupovalni indeks Salesforce je v prvem četrtletju leta 2022 na medletni ravni na področju globalne spletne trgovine prvič v zgodovini ugotovil 3-odstotni padec. Dve tretjini tega padca sta bili posledica splošnega zmanjšanja spletnega prometa, preostala tret­jina pa padajoče potrošnje. Poleg tega se je močno povečala prodaja šmink oziroma t. i. »indeks šminke«, ki vedno napoveduje bližajočo se recesijo, saj gre za majhen nakup, ki močno dvigne moralo. V prvem četrtletju letošnjega leta se je prodaja šmink povečala že za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2021, zaradi česar je šminka najhitreje rastoči artikel v kategoriji ličil.Izkušnje iz časov velike gospodarske krize kažejo, da si potrošniki v težkih gospodarskih časih prizadevajo za zmanjševanje svojih proračunov, vendar se med prazniki vseeno obdarujejo, le da so darila bolj praktična, več je gospodinjskih oziroma uporabnih in skupinskih daril, več bo spletnega nakupovanja in manj podarjenih nakupovalnih kartic, darila bomo kupovali prej, manj bomo kupovali pohištva in aparatov, darila pa bodo tudi bolj barvita. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da v bolj mračnih gospodarskih časih vlečejo mračne barve, kot so črna in siva, med krizo ljud­je radi posegajo po živih barvah. Med veliko gospodarsko krizo so bile to vijolična, zelena in oranžna. Tudi »indeks šminke« je pokazal, da so v prvi polovici leta 2022 ženske bolj posegale po bolj izrazitih šminkah, ne pa po tistih v naravnih barvah. Nakupovali torej bomo, vendar nekaj majhnega in barvitega, tudi zato, ker se ljudje zaradi obdarovanja počutimo dobro. Študija revije Science Magazine o tem, kako je mogoče razpoložljivi dohodek uporabiti za spodbujanje sreče, je pokazala, da zapravljanje denarja za druge spodbuja srečo, in to celo bolj kot zapravljanje denarja zase. V težkih časih lahko pošiljanje daril prijateljem in ljubljenim deluje tudi kot neka vrsta skrbi zase. Poleg tega v najtežjih časih ljudje še bolj potrebujemo drug drugega. »Postati bolj socialno povezani je bistvenega pomena za naše preživetje,« zatrjuje profesor UCLA Matthew Lieberman v svoji knjigi Socialni: Zakaj so naši možgani ustvarjeni, da se povezujemo (Social: Why Our Brains Are Wired to Connect). »V naš operacijski sistem je to zapisano več deset milijonov let.« ■

V evropskih prestolnicah bodo letošnji božični in novoletni prazniki nekoliko hladnejši in temnejši, brez dvoma bomo tudi manj trošili – Zaradi izpadov električne energije so se morali prazničnim okrasitvam odrečitudi med II. svetovno vojno, niso pa se odpovedali praznovanjem


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

1/12/2022 GEA-2022-12-pages-14-19.html

Priporočam