Ergneti, Tbilisi – Gruzinsko glavno mesto je včeraj popoldne zajela panika zaradi novice, da so ruska letala bombardirala gruzinsko vojaško bazo Vazijani, kjer so tudi ameriški vojaški inštruktorji. Prebivalci se bojijo, da bodo napadli Tbilisi. »Mislim, da bom moral v vojno. Čeprav so pri nas edinci po zakonu tega oproščeni, tovarišev, od katerih so dva že vpoklicali, ne bom pustil na cedilu,« je včeraj v Tbilisiju na glas razmišljal študent Miša. Kmalu zatem so ga po telefonu obvestili, da so ruski tanki že prihrumeli v južnoosetinsko glavno mesto Chinvali, ki ga je pred tem osvojila gruzinska vojska. »V Chinvaliju se začenja tretja Čečenija!« je bil osupel.
Ergneti – Gruzinska nadzorna točka Ergneti stoji na kraju, kjer je bila nekoč ilegalna tržnica, na kateri se je na leto obrnilo sto milijonov evrov neobdavčenega denarja, zato jo je dal gruzinski predsednik Mihail Saakašvili pred štirimi leti zapreti. Od Chinvalija, prestolnice gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, je oddaljena komaj tri kilometre. Ob vhodu v uporno pokrajino stoji zid, narejen iz vreč peska. Razen gruzinskih vojakov in policistov na mejnem prehodu ni žive duše.
Moskva – »Rusija bi morala opustiti zastraševanje nekdanjih republik Sovjetske zveze,« je po obisku v Gruziji izjavila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. Ob tem je Rusijo pozvala, naj namesto tega, da prispeva k zaostrovanju, v obeh gruzinskih separatističnih pokrajinah, Abhaziji in Južni Osetiji, pomaga pri reševanju krize. Kot je rekla, se zavzema za začetek pogajanj na najvišji ravni, s katerimi bi dosegli rešitev dolgotrajnega spora. Riceova je Tbilisi obiskala, da bi ublažila stopnjevanje napetosti in da bi Gruziji vnovič izrazila podporo na poti v zvezo Nato. O tem bodo članice zavezništva znova odločale decembra letos.
Moskva – »Ruski mirovniki končujejo razporeditev v Abhaziji,« je rusko obrambno ministrstvo sporočilo na dan, ko je dva milijona Rusov na ulicah ruskih mest počastilo mednarodni praznik dela. Državne televizijske postaje so tako poleg prvomajskih demonstracij ves dan predvajale tudi posnetke ruskih vojaških tovornjakov in oklepnikov v Suhumiju, glavnem mestu nepriznane gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Gruzinsko zunanje ministrstvo je pri ruski strani vložilo protestno noto, na stran Gruzije pa so se že postavile tudi zveza Nato in vlade zahodnih držav.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odločitev o krepitvi diplomatskih vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, ki sta na ruske oblasti pred kratkim naslovili prošnjo za priznanje, k temu pa je ruska duma že pozvala tudi Putina. Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili je nemudoma sklical izredno zasedanje varnostnega sveta, po katerem je gruzinski zunanji minister David Bakradze označil rusko odločitev za »legalizacijo de facto odcepitve«. Poznavalci so, nasprotno, prepričani, da se Rusija za priznanje separatističnih režimov na postsovjetskem prostranstvu ne bo odločila, saj se boji podobnih zahtev znotraj svojih meja, denimo na Severnem Kavkazu.
Moskva - »Poslanci dume ruskemu predsedniku in vladi predlagamo, naj proučita možnost priznanja neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije,« se glasi odlomek iz resolucije, ki so ga v ruski dumi v petek popoldan sprejeli z 440 glasovi podpore. Dokument tudi poziva, da bi morala Rusija v primeru uspešnih prizadevanj Gruzije za članstvo v zvezi Nato pohiteti z odločitvijo o priznanju neodvisnosti teh gruzinskih pokrajin. Gre za prvi konkretni korak Rusije v smeri priznanja dveh nepriznanih proruskih pokrajin na postsovjetskem prostranstvu. O moldavski Pridnestrski republiki ni bil govor, saj je Moskva nedavno privolila, da bo v zameno za moldavsko odpoved članstvu v zvezi Nato podprla njeno ozemeljsko celovitost.
Moskva – Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v ponedeljek izrazili bojazen, da se Rusija z zavezniki iz Skupnosti neodvisnih držav pripravlja na uradno priznanje gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Prejšnji teden je Moskva že odpravila gospodarske sankcije proti Abhaziji, kar ji po trditvah Gruzije med drugim omogoča, da na območje zamrznjenega konflikta neovirano pošilja orožje in vojaško opremo. O Abhaziji in drugih separatističnih pokrajinah na postsovjetskem prostranstvu bodo v ruski dumi razpravljali v četrtek.
Moskva – Oblasti separatistične gruzinske pokrajine Abhazije so po zgledu Južne Osetije včeraj pozvale mednarodno skupnost in Rusijo k priznanju neodvisnosti. Rusija je že prej tudi uradno umaknila trgovinske, gospodarske, finančne in transportne sankcije proti separatistični pokrajini, s čimer je sprožila ostro reakcijo Gruzije, ki si tam že dolgo neuspešno prizadeva za vzpostavitev nadzora. Pred tem je k priznanju neodvisnosti že pozvala tudi Južna Osetija. »Precedens Kosova je prepričljiv argument,« so zapisali v resoluciji, ki jo je v torek sprejel južnoosetinski parlament.
Oblasti separatističnih gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije so v četrtek sporočile, da bodo že v naslednjih dneh na Rusijo, Skupnost neodvisnih držav in Združene narode naslovile prošnjo za priznanje neodvisnosti. Pridružila se jim bo tudi moldavska Pridnestrska republika.
