Moskva – Britanski Guardian je objavil nove dokumente s spletne strani WikiLeaks, po katerih se je zveza Nato na prošnjo baltskih držav zavezala, da jih bo obvarovala pred Rusijo, kar je pred tem že storila tudi za Poljsko. V Litvi, Latviji in Estoniji se je zgodovinska paranojo pred veliko sosedo obudila predvsem po ruskem posredovanju v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, ki ga je Rusija opravičevala s trditvami o pomoči tam živeči ruski manjšini, kar je dejstvo tudi v baltski trojki. Do razkritja je prišlo samo dva tedna po zbliževalnem vrhu Nato-Rusija, zato so predstavniki Nata znašli v hudi zadregi. Tiskovna predstavnica Oana Lungescu poročil ni niti zanikala niti potrdila, dejala je le, »da je Nato vedno in bo še naprej imel ustrezne načrte za zaščito svojih članic«. Ruski predstavniki že zahtevajo pojasnila o tem, ali skrivni obrambni načrti, imenovani Zaščitniški orel, dejansko obstajajo.
Pisalo se je leto 1989. Za menoj je bil prvi letnik srednje šole. Začele so se šolske počitnice. V Ljubljani sedem na vlak proti Primorski. V prenapolnjen vagon z ogromnim nahrbtnikom samozavestno vstopi visok, zagorel in mišičast svetlolasec. Verjetno je tujec, pomislim sama pri sebi. Zelo je privlačen. Želim si, da bi prisedel k meni.
Moskva – V glavnem mestu Latvije Rigi se končujeta dvodnevni vrh držav ob Baltskem morju in regionalna poslovna konferenca, na obeh dogodkih pa je glavna tema energetska politika Rusije in Evropske unije. Zadnje energetsko srečanje pred vrhom EU-Rusija, ki bo 26. in 27. junija v sibirskem Hanti- Mansijsku, zaznamuje odsotnost dveh ključnih akterjev, ruskega premierja Vladimirja Putin in nemške kanclerke Angele Merkel.
Takoj po razglasitvi samostojnosti Litve, Latvije in Estonije leta 1991 so se za baltsko trojko začela težavna pogajanja o meji z Rusko federacijo. Stvari so se pravzaprav začele premikati šele po vstopu treh nekdanjih sovjetskih republik v Evropsko unijo in zvezo Nato leta 2004, ko je vprašanje njihove razmejitve z Rusijo postalo tudi vprašanje vzhodne meje evroatlantskih povezav. Najdlje je v pogajanjih z glavno naslednico nekdanje skupne države prišla Litva, ki je dogovor o meji sklenila leta 2003, marca letos pa je sporazum z Rusijo podpisala še Latvija; vlada v Rigi ga je že podprla, 17. maja pa bo o njegovi ratifikaciji razpravljal še latvijski parlament.
