Moskva – Dva dni po deseti obletnici podpisa sporazuma o ustanovitvi rusko-beloruske unije sta se v Kremlju srečala ruski in beloruski predsednik Dmitrij Medvedjev in Aleksander Lukašenko. Glavni temi pogovorov sta bili krepitev gospodarskega sodelovanja, še zlasti po prvem januarju 2010, ko bo začela veljati carinska unija med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom, in vojaško sodelovanje med sosedama. Sogovornika sta podpisala tudi deklaracijo, ki med drugim obravnava dosedanje integracijske dosežke. Ti so precej pičli in unija kar ne more zaživeti.
Moskva – Veleposlaniki držav članic Nata so na zasedanju v Bruslju v sredo obsodili rusko-belorusko vojaško vajo Zahod-2009, ki je sredi septembra potekala na poligonu Hmeljovka v Belorusiji, v njej pa je sodelovalo več kot 12.000 ruskih in beloruskih vojakov, 63 letal, 40 helikopterjev, 470 vojaških oklepnih vozil, 228 tankov in 234 kosov artilerije. »Gre za najobsežnejšo vojaško vajo po koncu hladne vojne, Rusija pa nanjo ni povabila opazovalcev,« je zaskrbljenost izrazil tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. Poudaril je, da je Rusija s tem kršila dunajski dogovor o zmanjšanju vojaške grožnje in krepitvi zaupanja v Evropi, ki ga je leta 1999 podpisalo 55 članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, potem pa se je popravil. Dejal je, »da do kršitev dunajskih konvencij vendarle ni prišlo.«
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom srečal že petič v komaj osmih mesecih. Tokrat ga je gostil v svoji poletni rezidenci v črnomorskem letovišču Soči, kjer sta se sestala prvič po tako imenovani mlečno-mesni vojni in intenzivnem beloruskem spogledovanju z Evropsko unijo in ZDA. Po mnenju poznavalcev je Lukašenko obrnil ploščo, ker je spoznal, da od Zahoda zaman pričakuje finančno pomoč, ki jo obubožano gospodarstvo krvavo potrebuje. V prvi polovici leta se je izvoz zmanjšal za 50 odstotkov, inflacija pa je dosegla 14,6 odstotka.
Moskva – Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar končuje dvodnevni delovni obisk v Belorusiji, kjer si je prizadeval za krepitev dvostranskega političnega in gospodarskega sodelovanja. V vlogi predsedujočega odboru ministrov Sveta Evrope je odprl tudi informacijsko točko Sveta Evrope. Namenjena je promociji človekovih pravic in demokracije ter odpravi smrtne kazni, kar so tudi glavne vrednote te mednarodne organizacije. Belorusija ni članica Sveta Evrope, saj so leta 1998 zaradi nespoštovanja demokratičnih načel in kršenja človekovih pravic, njeno prošnjo za članstvo suspendirali.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral oblikovanje t.i. vzhodnega partnerstva Evropske unije, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Belorusija in so ga v petek v Bruslju potrdili zunanji ministri Evropske unije. V skladu z njim bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je EU odkrito povezovala z belorusko odpovedjo priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Sprejetje Belorusije v ta mednarodni forum in odprava potovalnega embarga za beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka dokazujeta, da si želi Evropska unija na postsovjetskem prostranstvu postati igralec, kakršen je bila do zdaj Rusija.
Moskva – Belorusija je bila na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v ponedeljek uradno vključena v t. i. vzhodno partnerstvo, mednarodni forum, v katerega so bile povabljene še Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija in Ukrajina. Forum naj bi olajšal dogovarjanje o svobodnem pretoku storitev in kmetijskih pridelkov in poenostavljenem vizumskem režimu. Cilj partnerstva, ki bo uradno zaživelo 7. maja, ko bo v Pragi vrhunsko srečanje, je zbliževanje Bruslja z državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza, ne pa tudi članstvo teh držav v Evropski uniji. Pobudo za njegovo ustanovitev sta maja 2008 dali Poljska in Švedska.
Moskva – Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je zaradi gospodarske krize že drugič zatekel po pomoč k svoji tradicionalni zaveznici Rusiji. Na uradni obisk v Moskvo ni prišel praznih rok, ampak je v zameno za nižje cene plina in novo denarno posojilo ponujal politične in gospodarske koncesije. Po poročanju Kommersanta, ki se sklicuje na neimenovanega predstavnika ruskega zunanjega ministrstva, bodo beloruske prošnje uslišane, če bo v zameno priznala neodvisnost gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Ker tega doslej še ni storila, je pri Rusiji dobila številne negativne točke.
Moskva – Rojevanje Rusko-beloruske unije se vleče že enajst let, a nova meddržavna povezava nikakor ne more zaživeti. Nekaj je bilo storjeno samo na področju spodbujanja trgovinske menjave in vprašanja vizumov, drugje pa se zadeve nikamor ne premaknejo. V ponedeljek je bil tako na belorusko zahtevo za nedoločen čas preložen predvideni sestanek vrhovnega državnega sveta unije. Belorusija je predlagala, da se pred tem še enkrat sestaneta vodstvi obeh držav.
Moskva – Teden dni po parlamentarnih volitvah v Belorusiji, na katerih si opozicija ni zagotovila niti enega sedeža, je Minsk obiskal ruski premier Vladimir Putin. Tja je odhitel, ker si vse bolj osamljena Rusija ne more privoščiti izgube ene redkih še preostalih zaveznic, v kateri načrtuje postavitev svojega raketnega sistema. Belorusija na drugi strani upa, da bo v zameno za prijateljstvo iztržila nižje cene plina in posojilo, s katerim bo ta plin tudi poplačala.
