Zunanji minister Armenije Edvard Nalbandjan je končal dvodnevni delovni obisk v Sloveniji. Z gostiteljem Karlom Erjavcem sta se zavzela za mirno rešitev krize v Ukrajini, ki je v nasprotju z Armenijo izbrala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo in ne Evrazijske unije, ki je zaživela v začetku letošnjega leta.
Moskva – V Kazanu, glavnem mestu ruske republike Tatarstan, je 25. junija potekalo že peto srečanje med armenskim in azerbajdžanskim predsednikom Seržom Sarkasjanom in Ilhamom Alijevom pod pokroviteljstvom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, na katerem so iskali rešitev spora glede Gorskega Karabaha, separatistične enklave v Azerbajdžanu, v kateri živijo pretežno Armenci. Srečanje kljub optimističnim napovedim ni prineslo napredka glede rešitve najdaljšega zamrznjenega konflikta na postsovjetskem prostoru. Večinsko armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha se je po razpadu Sovjetske zveze odcepilo od Azerbajdžana, kar je sprožilo vojno, v kateri je na obeh straneh izgubilo življenje 35.000 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo pregnanih z domov. Rusija skupaj s Francijo in ZDA v okviru t. i. skupine Minsk vseskozi posreduje v prizadevanjih za razrešitev spora, za Medvedjeva pa je to ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet.
Moskva – V Gorskem Karabahu, mednarodno nepriznani, a de facto samostojni separatistični enklavi v Azerbajdžanu, kjer živijo pretežno Armenci, so bile v nedeljo parlamentarne volitve, na katerih so se v 33-članski parlament prebile tri provladne stranke, ki so bile tam zastopane že doslej. Večjo pozornost kakor same volitve si zato zaslužijo ostri odzivi, s katerimi se je na glasovanje v uporni južnokavkaški regiji s komaj 138.000 prebivalci, odzvala mednarodna skupnost
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je že nekaj dni v črnomorskem letovišču Soči oziroma v svoji zimski rezidenci v bližnjem smučarskem središču Krasna Poljana, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre. V začetku tedna je tam gostil predsednika Armenije in Azerbajdžana, s katerima je reševal konflikt v Gorskem Karabahu, včeraj pa je sprejel še predsednika palestinske uprave Mahmuda Abasa, s katerim sta se posvetila ponovnemu zagonu bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Prav na dan njunega srečanja je postalo jasno, da ameriškemu odposlancu za Bližnji vzhod Georgeu Mitchellu med nedavnim obiskom v Palestini in Izraelu sprti strani ni uspelo prepričati, da ponovno sedeta za pogajalsko mizo.
Moskva – V moldavski prestolnici Kišinjov je potekalo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav, katere predsedovanje po novem letu prevzema Rusija, že tako članica z največjim vplivom. Regionalni organizaciji, ki je zrasla na pepelu Sovjetske zveze in je povezovala vse nekdanje sovjetske republike razen baltske trojke, vse bolj grozi, da bo doživela usodo svoje predhodnice. Vrhunska zasedanja so iz leta v leto manj obiskana, vse več voditeljev postsovjetskega prostranstva pa se raje kakor na Rusijo opira na Evropsko unijo in Združene države Amerike.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, je prejšnji konec tedna potekalo zasedanje predsednikov vlad Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki se že od ustanovitve pred 17 leti spopada s krizo identitete. Ta se je še poglobila po avgustovskem konfliktu v Južni Osetiji, ko je Gruzija protestno izstopila iz te regionalne organizacije. Ob robu vrha se je ruski premier Vladimir Putin srečal z moldavskim predsednikom Vladimirjem Voroninom in mu vnovič ponudil pomoč pri reševanju statusa moldavske separatistične pokrajine Pridnestrska republika. Pred tem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podobno pomoč ponudil že Armeniji in Azerbajdžanu, ki sta že skoraj dve desetletji sprti zaradi separatistične enklave Gorski Karabah.
