Suhumi – Aleksander Ankvab, premier Abhazije, ki jo kot samostojno državo poleg Rusije priznava le še Nikaragva, za preostali svet pa je še vedno separatistična gruzinska pokrajina, v tuje prestolnice resda potuje nekoliko manj pogosto od svojih kolegov iz drugih držav, zaposlen pa je nemara celo bolj od njih. Spopada se namreč z največjo preizkušnjo, ki lahko doleti državnika – s skromnimi sredstvi mora postaviti na noge povojno gospodarstvo. Ko smo se z njim pogovarjali v njegovi pisarni v središču Suhuma, kakor Suhumi imenujejo v Abhaziji, smo se prepričali, da njegovi telefoni ne zvonijo nič manj obsedeno kakor tisti v pisarnah drugih predsednikov vlad. Zaupal nam je, da ga v zadnjih mesecih pogosto kličejo tudi s tistih koncev sveta, kjer Abhazije ne priznavajo.
Suhumi, Soteska Kadori – Utrip v Suhumiju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Abhazije, je umirjen. Morda celo najbolj od vojne z Gruzijo leta 1992, sledi katere so še vidne na poslopjih sicer veličastnih neoklasicističnih palač in počitniških vil. Zdi se, kot da bi se z avgustovskim ruskim priznanjem v ta konec sveta vrnila spokojnost iz časov, ko se je Abhazija še kitila z nazivom sovjetska riviera. Celo moški, ki na obali Črnega morja preživljajo dneve ob igranju domin, kart in šaha, pa seveda ob kavi za 0,14 evra, prvič po dolgem času ne razpravljalo o politiki in možnosti nove vojne. »Zdaj nas varuje Rusija. Ničesar se ne bojimo. Še nikoli nam ni bilo tako dobro, kot nam je zdaj,« pravi upokojeni Abhazijec Arzu Manjan. Družbo mu delata Gruzinec in Armenec, ki predstavljata le dva od številnih narodov Abhazije, v kateri živi manj kot 300.000 prebivalcev.
Moskva – Da je ruska vojska vendarle začela umik z varnostnega območja ob meji z Južno Osetijo, so najprej sporočili s sedeža evropske opazovalne misije v Gruziji, ki je budno spremljala zgodovinski korak. Zgodil se je natanko pet dni po prihodu evropskih opazovalcev in natanko pet dni pred iztekom roka, do katerega se mora ruska vojska v skladu z mirovnim sporazumov v celoti umakniti z obeh varnostnih območij na ozemlju Gruzije.
Moskva –V nasprotju z napovedmi je Rusija 20 opazovalcem Evropske unije že na prvi delovni dan dovolila vstop v tamponsko cono ob meji z Južno Osetijo. Krst je torej presegel pričakovanja, saj je Moskva še dan pred začetkom misije grozila, da tega ne bo dovolila. Zdaj morajo evropski opazovalci zagotoviti predvsem umik ruske vojske z ozemlja Gruzije, od koder se mora v skladu z mirovnim sporazumom, podpisanim 8. septembra, zadnji ruski vojak umakniti najpozneje do 10. oktobra. Potem mora 350- članska misija, v kateri je 200 opazovalcev, poskrbeti predvsem za varno vrnitev gruzinskih beguncev na domove.
Moskva – Opazovalci EU v Gruziji začenjajo misijo, o kateri v evropskih krogih radi povedo, da je najhitrejša napotitev v zgodovini povezave. Navkljub hvali pa se že porajajo dvomi o učinkovitost misije. Rusija namreč opazovalcem za zdaj še ne dovoli vstopa v tamponsko območje na ozemlju Gruzije, ki so ga ruske enote zasedle med petdnevno vojno v Južni Osetiji. Visoki predstavnik Unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je bil med včerajšnjim obiskom v Gruziji navzlic temu optimističen.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem zatrdil, da se bo ruska vojska iz Gruzije umaknila do konca tedna. Za zdaj se na zasedenih ozemljih po trditvah gruzinske strani in novinarjev ni kaj dosti spremenilo. Ruske enote so vkopane v okolici Gorija, v ruskih rokah pa sta še vedno tudi pristanišče Poti in letališče Senaki. Tam ruska vojska še naprej uničuje vojaško infrastrukturo.
Moskva – Gruzija in Rusija sta včeraj zarana izmenjali vojne ujetnike, ob 14. uri po srednjeevropskem času pa je iz Gruzije prišla še ena spodbudna novica. Ruske enote so se vendarle začele umikati iz Gorija, kar so potrdili tudi številni novinarji, ki jih je rusko zunanje ministrstvo pripeljalo v mesto posebej za to priložnost. »Gre za eno od prvih enot, ki se umika,« so sporočili iz zunanjega ministrstva v Moskvi. Za ta korak so se odločili po odločnem pozivu k umiku, ki so ga na Rusijo naslovili na zasedanju zunanjih ministrov Nata.
Moskva – Na zahtevo ZDA se bodo danes sestali zunanji ministri držav članic Nata, ki bodo obravnavali poslabšanje odnosov z Rusijo, ki je posledica ruskega vojaškega posredovanja na ozemlju Gruzije. Kakor je povedala tiskovna predstavnica zavezništva, bodo ministri izrekli podporo Gruziji in obnovili ponudbo za članstvo. Pozvali bodo tudi k čimprejšnjemu umiku enot z ozemlja Gruzije. ZDA, Britanija, Kanada in večina vzhodnoevropskih članic se po poročanju neimenovanega vira znotraj zavezništva zavzemajo tudi za ostro obsodbo ruskega vojaškega posega, o čemer pa znotraj zavezništva še ni soglasja. Nekatere zahodnoevropske države na čelu s Francijo in Nemčijo namreč podpirajo previdnejši nastop, ki ne bi dodatno prizadel že tako razrahljanih odnosov z Moskvo. V tem taboru naj bi bili po poročanju istega vira tudi Slovenija in Madžarska.
