Moskva – Spopadi med Kirgizi in Uzbeki, ki so v četrtek izbruhnili v mestu Oš, so se razširili po celotnem jugu države, zato je začasna vlada varnostnim službam dovolila, da proti podivjanim tolpam uporabijo strelno orožje. V Kirgiziji so razglasili tudi mobilizacijo vseh prebivalcev, ki znajo ravnati z orožjem. Do zaključka redakcije je bilo v medetničnih spopadih ubitih že 97 ljudi, 1247 je ranjenih, kar je celo več, kakor so jih zahtevali aprilski nemiri, med katerimi je bil s predsedniškega položaja strmoglavljen Kurmanbek Bakijev.
Moskva – V 5,3-milijonski Kirgiziji, najmanjši, zaradi ruskega in ameriškega vojaškega oporišča pa strateško najpomembnejši državi Srednje Azije, so medetnični spopadi zahtevali najmanj 45 življenj, več kot 630 ljudi je ranjenih. Spopadi med Kirgizi in Uzbeki so se razvneli v mestu Oš na jugu države, ki je utrdba pred kratkim strmoglavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Od oblasti se je moral posloviti po krvavih aprilskih nemirih, v katerih je življenje izgubilo 85 ljudi. Vse od takrat je država na robu vojne.
Moskva – V Ferganski dolini, ki si jo delijo Kirgizija, Uzbekistan in Tadžikistan, so medetnični spopadi divjali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Kirgiziji so jih poimenovali kar »vojne motik«, v katerih so se Kirgizi in Uzbeki v gosto naseljenih in z naravnimi bogastvi precej revnih območjih borili za vsako krpico rodovitne zemlje. V lase so si znova skočili takoj po razpadu Sovjetske zveze, pri čemer je umrlo 300 ljudi, več tisoč jih je bilo ranjenih. Danes je medetnična napetost v Ferganski dolini spet tik pod vreliščem.
Moskva – V Kirgiziji, najmanjši državi srednje Azije, kjer je bilo na začetku aprila ubitih več kot 85 nasprotnikov oblasti, se se spet razvneli spopadi. Na jugu države, ki je nekakšna utrdba odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, so bili v obračunu med njegovimi privrženci in nasprotniki trije ljudje ubiti, 63 pa je bilo ranjenih. V mesta Oš, Džalalabad in Batken, kjer so Bakijevi simpatizerji v četrtek prevzeli nadzor nad upravnimi poslopji, so začasne oblasti poslale vojsko in specialce.
Moskva – Začasna kirgiška vlada pod vodstvom Roze Otunbajeve se je v zadnjih dneh ukvarjala predvsem s pisanjem obtožnice proti odstavljenemu predsedniku Kurmanbeku Bakijevu, ki se je zatekel v Belorusijo, ter članom njegovega klana, za katerimi se je izgubila vsaka sled. Za informacije o njegovem sinu, treh njegovih bratih in nekaterih tesnih sodelavcev so že ponudili denarne nagrade v znesku do 100.000 dolarjev. Kirgiziji, 5,3-milijonski državi, kjer bodo 20. oktobra volili novega predsednika, 27. oktobra pa bodo na referendumu glasovali o zmanjšanju predsedniških pristojnosti, sicer grozita kar dve novi revoluciji. Na jugu države zahtevajo neodvisnost, z začasno vlado pa so nezadovoljni tudi v mladinskih organizacijah, ki so bile gonilna sila aprilskega prevrata.
Moskva – Začasna vlada premierke Roze Otunbajeve je odstavljenega kirgiškega predsednika Kurmanbeka Bakijeva obtožila množičnega poboja, ki se je zgodil na demonstracijah pred poslopjem vlade 7. aprila. Ubitih je bilo 80 ljudi, več kot 1600 jih je bilo ranjenih. Z obtožnico je bila Bakijevu pravnoformalno odvzeta imuniteta, ki mu je pripadala kot nekdanjemu šefu države, je pojasnil namestnik premierke Azimbek Baknazarov. Nekdanji predsednik se je zatekel v Belorusijo, kamor bodo že kmalu poslali zahtevo za njegovo izročitev. Obtožnice so spisali tudi proti drugim članom dinastije Bakijevih.
Moskva – Odstavljeni kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj pozno popoldne zbežal v Kazahstan, kjer je vendarle podpisal odstopno izjavo, zavezal pa se je tudi, da se ne bo nikoli več vrnil v domovino. »Gre za pomemben korak, ki bo pripomogel k stabilizaciji razmer in bo preprečil državljansko vojno,« so njegovo odločitev pozdravili pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Še popoldne je vse skupaj močno dišalo po vojni. Razjarjena množica kakih tisoč nasprotnikov Bakijeva je vdrla na njegov shod v drugem največjem kirgiškem mestu Oš. »Dol z Bakijevom!« so prekinili njegov nastop, v katerem je zatrjeval, da si je opozicija prilastila oblast s silo. Posredovati so morali njegovi telesni stražarji, ki so po poročanju Reutersa nekajkrat ustrelili v zrak, Bakijeva potisnili v avto in ga odpeljali.
Minsk– V Kirgiziji, kjer je bilo med dvodnevno ljudsko vstajo po podatkih nove ministrice za zdravje Damire Injazolijeve ubitih 75 ljudi, ranjenih pa je več kot tisoč, se razmere počasi normalizirajo. Začasno oblast je prevzela nekdanja zunanja ministrica Roza Otumbajeva, ki je napovedala, da bodo zdaj prevzeli dolžnosti predsednika in parlamenta, v pol leta pa bodo sklicali nove predsedniške volitve. Rusija je prva podprla začasno oblast, in to kljub temu, da dosedanji predsednik Kurmanbek Bakijev svoj odstop zavrača. Vse to je še okrepilo govorice, da spremembe najbolj koristijo Rusiji, ki ima v Kirgiziji svoje vojaško oporišče, precej manj pa Združenim državam Amerike in njihovim zaveznikom v Evropi, saj je ameriška vojaška baza v Kirgiziji ključna za zavezniške operacije v Afganistanu.
Minsk– V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, vlada popoln kaos in po podatkih opozicije, ki je prevzela nadzor nad večino vladnih poslopij, je bilo ubitih že 100 demonstrantov. Uradni podatki govorijo o 21 mrtvih in 225 ranjenih, med žrtvami pa da je veliko pripadnikov varnostnih služb. Najhuje je v glavnem mestu Biškek, kjer je vojska po poročanju snemalca Reutersa streljala na skupino protestnikov in jih več deset ubila.
Moskva –V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, mineva peta obletnica revolucije vrtnic, ki je z oblasti odnesla dotedanjega predsednika Askarja Akajeva, na oblast pa pripeljala aktualnega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Zahod je predsedniške volitve leta 2005 označil za demokratične in poštene, Bakijeva pa za najbolj demokratičnega voditelja v sicer bolj kot ne avtoritarni regiji. Po petih letih na oblasti je jasno, da številni v državi s petimi milijoni prebivalcev niso takšnega mnenja. Peto obletnico revolucije so zato zaznamovale nove demonstracije, na katerih so zahtevali odstop predsednika, kar z manjšimi premori ponavljajo že od leta 2006.
