Moskva – »To je obojestranska zmaga, interesi Rusije in Kitajske so se docela ujeli,« je Ron Smith iz investicijske Alfa Banke hvalil dosežke dvodnevnega obiska kitajskega premiera Wen Jiabaa v Moskvi. Prišel je na povabilo ruskega premiera Vladimirja Putina, spremljala pa ga je armada gospodarstvenikov, med katerimi so prevladovali predstavniki energetskih podjetij. Na srečanju je bil podpisan sporazum o gradnji naftovoda od ruskega mesta Skovorodino do kitajske meje, doslej najpomembnejši energetski dogovor med državama. Podpisala sta ga kitajski energetski velikan CNPC in ruski Transneft. Po pisanju ruskega poslovnega dnevnika Vedomosti bo Rusija v zameno dobila od Kitajske posojilo v vrednosti 20 milijard evrov, kar bo pravi obliž na rane, ki ji jih je povzročila svetovna finančna kriza.
Moskva – Rusija se je zapletla v nov spor z Zahodom. Skupaj z Kitajsko je namreč v varnostnem svetu Združenih narodov z vetom preprečila prepoved prodaje orožja in finančne in potovalne sankcije proti samodržcu Robertu Mugabeju. Ta je kljub očitkom o volilni goljufiji in obtožbam o ustrahovanju in pobojih opozicijskih aktivistov že tretjič postal predsednik Zimbabveja. V ZDA in Veliki Britaniji so se zaradi tega še enkrat vprašali, ali je Rusija sploh še kredibilna partnerica G8. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je namreč na zadnjem vrhu industrijsko najbolj razvitih držav podprl skupno izjavo, v kateri so se voditelji zavezali, da bodo s finančnimi in drugimi ukrepi stopnjevali pritisk na odgovorne za nedavno nasilje v obubožani afriški državi.
Moskva – Gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Kitajsko naj bi že do leta 2010 doseglo 60 do 80 milijard ameriških dolarjev, sta med dvodnevnim obiskom kitajskega premierja Wen Jiabaa v Moskvi poudarila gostitelja, ruski predsednik Vladimir Putin in premier Viktor Zubkov. K doseganju tega cilja je veliko prispeval že tokratni obisk, med katerim sta sosedi podpisali kar deset medvladnih in gospodarskih sporazumov. Kitajska in Rusija sta se zavezali k sodelovanju na področju energetike, predvsem jedrske energije, in financ ter k skupnim znanstvenim in tehnološkim projektom.
Moskva – V kitajski avtonomni regiji Xinjiang in v Čeljabinsku na Uralu se je v četrtek začela doslej največja vojaška vaja Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je bila ustanovljena leta 1996 in poleg Rusije in Kitajske vključuje še Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. V vojaški vaji Mirovna misija 2007 sodeluje več kot 6500 vojakov z 2000 kosi vojaške opreme. Levji delež sta prispevali prav Kitajska in Rusija, ki ne skrivata, da imata glavno besedo, saj v taborih plapolajo le ruske in kitajske zastave, samo v teh dveh jezikih pa so tudi vsi napisi. Načrt protiteroristične vaje je izdelala Rusija, ki je zanjo zagotovila tudi sredstva v vrednosti 59 milijonov evrov.
Kitajski predsednik Hu Jintao se je v Rusiji mudil tri dni, večji del obiska pa mu je delal družbo ruski predsednik Vladimir Putin. Budnemu očesu obeh predsednikov ni ušel niti en podpis pogodb, sklenjenih med kitajskimi in ruskimi podjetji, bankami in celo rusko in kitajsko vesoljsko agencijo, čeprav je bilo sklenjenih kar 21 takšnih poslov. Energije lačni Kitajski pa več od vseh teh dogovorov zagotovo pomenijo ruska zagotovila o povečani dobavi nafte in zemeljskega plina. Kitajski pohod za ruskimi energenti je kitajskega predsednika Huja vodil v rusko »naftno meko« Tatarstan, kjer je preživel zadnji dan obiska.
