Moskva – Ruska zunanja politika sodi po ustavi med pristojnosti predsednika, kar naj bi po predsedniških volitvah 4. marca spet postal sedanji premier Vladimir Putin, ki slovi po ostri retoriki in besednih spopadih z Zahodom.
Moskva – Rusko vodstvo se je na operacijo Nata v Libiji vseskozi odzivalo precej nekonsistentno. Najprej se je vzdržalo glasovanja o resoluciji, s katero je varnostni svet ZN podprl vojaški poseg, libijsko začasno vlado je priznalo mesece za drugimi državami, libijski konflikt pa je sprožil enega redkih javnih sporov v vladajočem tandemu.
Moskva – Na vesti o zlomu Gadafijevega režima se je Rusija odzvala s pozivi mednarodni skupnosti, naj se ne vmešava v libijske notranje zadeve, ampak naj raje pomaga pri zaščiti civilistov in sestavljanju zakonite oblasti. Ruska diplomacija je izrazila upanje, da bodo uporniki takoj po prevzemu oblasti ustavili prelivanje krvi, prvi diplomat Sergej Lavrov pa je vnovič poudaril, da bi se agonija, če bi se konflikta lotili z diplomatskimi sredstvi, končala veliko prej. Ob tem je opozoril narodni prehodni svet, da je odgovoren za prihodnji razvoj Libije, in ga pozval k čimprejšnjemu dialogu o nastanku demokratičnih institucij.
Moskva – Dan po tem, ko je predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Catherine Ashton v Bengaziju odprla urad EU, ki sodi med ukrepe Bruslja za mednarodno priznanje libijskega prehodnega narodnega sveta, se je njegov predstavnik Abdul Rahman Šalgam v Moskvi sestal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. »Gre za zelo izkušenega diplomata, ki ga poznamo že zelo dolgo. Prizadevamo si za takojšnje premirje,« je Lavrov poudaril glavni cilj srečanja z nekdanjim libijskim veleposlanikom pri Združenih narodih, ki je prestopil na stran upornikov. Rusija ohranja stike z obema stranema in tako postaja glavna posrednica v libijskem konfliktu. Če ji bo uspelo spodbuditi dialog med uporniki in Gadafijevim režimom, si bo v arabskem svetu povrnila ugled, ki ga je uživala v sovjetski časih.
Moskva – Ameriški obrambni minister Robert Gates se je zadnji dan obiska v Rusiji srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom, ki je na srečanju pozval k takojšnjemu premirju v Libiji, saj je to »najkrajša pot k zagotavljanju varnosti civilistov.« Po napovedih francoskega zunanjega ministrstva bi o premirju lahko razpravljali že na četrtkovem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov, Gates pa se je na rusko skrb glede civilnih žrtev odzval z retoričnim vprašanjem, zakaj Rusi verjamejo Gadafijevim lažem. »Povsem jasno je, da je za večino, če že ne vse civilne žrtve, kriv Gadafi. Večina tarč je na izoliranih in nenaseljenih območjih,« je poudaril.
Moskva – Med glasovanjem o uvedbi prepovedi poletov v varnostnem svetu Združenih narodov se je Rusija vzdržala skupaj z Brazilijo, Kitajsko, Nemčijo in Indijo, zdaj pa visoki ruski politiki vse ostreje kritizirajo zračne napade na sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju. »Rusija je izbrala zelo koristno stališče, saj ni podprla niti Zahoda niti Gadafija. Gre za t. i. kitajsko stališče, ki ne vsebuje nobene podpore in sporoča, da to ni stvar Rusije,« je komentiral Fjodor Lukjanov, urednik revije Rusija v globalnih zadevah. Vojaško posredovanje v Libiji je spodbudilo doslej najostrejši spor v vladajočem tandemu in je glavna tema dvodnevnega obiska ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, ki je zaradi razvoja dogodkov v Rusijo pripotoval z enodnevno zamudo.
Moskva – Nekdanji beloruski predsedniški kandidat Ales Mihaljevič, ki so ga skupaj s še šestimi beloruskimi predsedniškimi kandidati zaprli po množičnih opozicijskih protestih, ki so izbruhnili po lanskih predsedniških volitvah, je po izpustitvi iz pripora spregovoril o svoji kalvariji. Izpoved z naslovom Koncentracijsko taborišče v središču Minska je srhljiva pripoved o mučenju v celicah beloruske tajne službe KGB, o katerem je že seznanil Odbor Združenih narodov proti mučenju. Na podlagi njegovega pisma je estonska oblast Evropsko unijo pozvala k še ostrejšim sankcijam proti beloruskemu režimu. Poleg že uvedene prepovedi potovanja za predsednika Aleksandra Lukašenka in njegove tesne sodelavce pozivajo tudi k uvedbi gospodarskih sankcij proti beloruskemu režimu in njegovim pomagačem. Tudi vsem podjetjem, ki mu omogočajo, da se drži na oblasti.
Moskva – V Rusiji zagnano razpravljajo o vstajah v arabskem svetu, predvsem v Libiji, s katero je Rusija v zadnjih mesecih sklenila cvetoče energetske in orožarske posle. Strokovnjaki se povečini strinjajo, da kaže vrenje delno pripisati notranjemu nezadovoljstvu zaradi revščine, brezposelnosti ter zastarele in skorumpirane elite, hkrati pa dodajajo, da gotovo ni šlo brez zunanje spodbude. Celo v strokovnih krogih postaja vse bolj priljubljena teorija o ameriški zaroti, ki se utegne z Bližnjega vzhoda kmalu preseliti na postsovjetsko prostranstvo in celo v samo Rusijo. Ruski strokovnjaki svarijo ZDA pred vojaškim posredovanjem v Libiji in poudarjajo, da je treba najti rešitev v okviru varnostnega sveta Združenih narodov, zavzemajo pa se tudi za aktivnejšo vlogo Arabske lige kot alternative zahodnemu vmešavanju.
Moskva – Rusija je bila ena najtesnejših zaveznic libijskega voditelja Moamerja Gadafija, zato je v tej severnoafriški državi sklepala cvetoče orožarske in energetske posle. Gadafijeva beduinska karavana se je v Moskvi zadnjič mudila pred tremi leti. V rusko prestolnico je Gadafi prispel skorajda s takšnim pompom kakor v Beograd leta 1989, ko je med zasedanjem gibanja neuvrščenih prebival v razkošnem beduinskem šotoru; tega je med obiskom v Rusiji razpel kar za kremeljskim obzidjem. Zdaj je tudi rusko vodstvo ostro obsodilo nasilje nad civilisti, skupaj z drugimi stalnimi članicami varnostnega sveta Združenih narodov pa je proti Libiji uvedlo embargo na prodajo orožja, zaradi česar utegne ruska orožarska industrija izgubiti kar štiri milijarde dolarjev prihodkov.
