Moskva – Zaradi priprav na množične opozicijske demonstracije, ki naj bi pripeljale do odstopa nepriljubljenega predsednika Mihaila Saakašvilija, je ozračje v Gruziji iz dneva v dan bolj napeto. Po trditvah Nine Burdžanadze, nekdanje Saakašvilijeve zaveznice, zdaj pa predsednice opozicijskega Demokratičnega gibanja za združeno Gruzijo, so varnostne službe včeraj priprle sedem članov njene stranke, kar je že označila za politično motiviran proces. Kot je napovedala policija, bo podobna usoda ob vrnitvi v domovino doletela tudi nekdanjega obrambnega ministra Iraklija Okruašvilija in ostrega kritika oblasti, ki je pred letom dni zaradi obtožb o korupciji in izsiljevanju pobegnil v Francijo, kjer je dobil politično zatočišče.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral oblikovanje t.i. vzhodnega partnerstva Evropske unije, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Belorusija in so ga v petek v Bruslju potrdili zunanji ministri Evropske unije. V skladu z njim bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je EU odkrito povezovala z belorusko odpovedjo priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Sprejetje Belorusije v ta mednarodni forum in odprava potovalnega embarga za beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka dokazujeta, da si želi Evropska unija na postsovjetskem prostranstvu postati igralec, kakršen je bila do zdaj Rusija.
Moskva – Pred aprilskim srečanjem ruskega in ameriškega predsednika Dmitrija Medvedjeva in Baracka Obame so Združene države Amerike poslale v Moskvo ugledno delegacijo, ki jo je vodil nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, v njej pa so sodelovali tudi drugi veterani ameriške politike: prav tako nekdanji državni sekretar George P. Schultz, nekdanji obrambni sekretar William Perry in upokojeni demokratski senator Sam Nunn. Ločeno je rusko prestolnico obiskal James A. Baker, ki je bil na čelu ameriške zunanje politike, ko je padel berlinski zid.
Moskva – »Poskusi Nata, da okrepi svojo vojaško navzočnost v bližini naših meja, se nadaljujejo,« je v torek na rednem letnem srečanju s predstavniki ruske vojske izjavil predsednik Dmitrij Medvedjev. Po njegovih besedah bo Rusija v odgovor kljub ekonomski krizi pospešila modernizacijo vojske in okrepila jedrski arzenal. Retoriko hladne vojne je na srečanju še stopnjeval obrambni minister Anatolij Serdjukov, ki je ZDA obtožil, da je njihov cilj dokopati se do mineralnih, energetskih in drugih naravnih bogastev držav nekdanje Sovjetske zveze. Združene države Amerike so se na bojevito retoriko odzvale s spravljivimi toni.
Magas, Nazran – Predstavniki inguške opozicije, človekoljubnih organizacij in neodvisnih medijev od novega inguškega predsednika Junusbeka Jevkurova veliko pričakujejo, a hkrati svarijo pred prevelikim optimizmom. Zato, ker v tej severnokavkaški republiki ob meji s Čečenijo predsednik nima nadzora nad vsemi varnostnimi strukturami, ker v vladajočih strukturah ostajajo ljudje, ki so sodelovali v tako imenovanih odredih smrti, predvsem pa zato, ker se politika Moskve na Severnem Kavkazu ni spremenila niti za las. Prepričani so, da se bodo razmere ustalile šele, ko se bodo varnostne službe odpovedale nasilnim metodam in se bodo proti islamskim skrajnežem bojevale izključno z zakonitimi metodami.
Magas – Petinštiridesetletni Junusbek Jevkurov je pred pol leta postal predsednik najmanjše ruske republike Ingušetije. Imenoval ga je predsednik Dmitrij Medvedjev in tako poskušal umiriti napete razmere zaradi nezadovoljstva z dolgoletnim predsednikom in nekdanjim agentom KGB Muratom Zjazikovom. Tega je na predsedniški položaj imenoval nekdanji predsednik Vladimir Putin in je do zadnjega užival njegovo podporo.
Moskva – »Če Rusija v prihodnjih šestih mesecih ne bo prenehala sistematično neupoštevanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, potem lahko Svet Evrope začasno zamrzne njeno članstvo,« je prejšnji teden opozoril sodnik Anatolij Kovler, ki v Strasbourgu zastopa Rusijo. Sodišče je že leta 2007 v posebnem poročilu ugotovilo, da so številne odločbe zoper Rusijo izvršene z dolgim časovnim zamikom ali pa sploh ne, k čemur največ pripomore odsotnost politične volje in številne birokratske ovire. Zdaj naj bi v Strasbourgu temu napravili konec, zato so Rusijo odločno pozvali, naj s spremembo zakonodaje poskrbi za dosledno upoštevanje sodb.
Moskva – Po podatkih federalne migracijske službe je Rusija od leta 2000 s svojimi potnimi listi opremila 2,9 milijonov Rusov, ki živijo v nekdanjih sovjetskih republika Gruziji, Ukrajini, Estoniji in Moldaviji. Vodstva teh držav se bojijo, da je to zgolj pretveza za vpletanje v njihove notranje zadeve ali celo vojaško posredovanje, kakršno je bilo v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetije, kamor je Rusija poslala svojo vojsko, da bi bojda zaščitila ruske državljane.
Moskva – Ruski ponos zadnje mesece hudo trpi. Ekonomska kriza se je zalezla v vse pore države, ki je še lani veljala za najbolj prodorno na vseh področjih. Če ste pozabili: gospodarski vzpon je bil hiter, Rusija je zmagala na Evrosongu in dosegla bron na evropskem nogometnem prvenstvu. Zdaj bo morala pogoltniti, da jo bo na Evroviziji, ki jo bodo prvič v zgodovini organizirali na njenih tleh, zastopala Ukrajinka. Izbor bo v moskovski olimpijski športni dvorani trajal od 12. do 16. maja, za vstopnice, ki so že naprodaj, pa je treba odšteti tudi do 650 evrov.
Moskva – Kar se je v minulih dneh dogajalo na sedežu ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz in podjetja Ukrtransgaz, ki skrbi za ukrajinski sistem plinovodov, je še najbolj spominjalo na prizore iz ameriške kriminalke. V prostore podjetij so nenapovedano vdrli do zob oboroženi pripadniki ukrajinske varnostne službe, ki so tam poskušali opraviti kriminalistično preiskavo. Izpolnitev ukaza predsednika Viktorja Juščenka so jim preprečili privrženci premierke Julije Timošenko, ki so dosegli sodno prepoved preiskave.
